Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
arfati -am nedovršni glagol
kdo; kaj, na čem igrati na arfo
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Celotno geslo Vezljivostni G
arhivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj dati kaj
Novejše gradivo so /trajno/ arhivirali (v protipožarne zaboje in na posebne zgoščenke).
SSKJ²
ás1 -a m (ȃ)
1. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo: dvignil je karte, imel je tri ase; vreči asa; pikov, srčni as
2. ekspr. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu: dirkalni, nogometni as; tekmovanja se bo udeležilo nekaj najbolj znanih smučarskih asov / letalski as / nav. iron. ti si pa as
Celotno geslo Sprotni
ásica samostalnik ženskega spola
    1. ekspresivno ženska, ki se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu 
      1.1 ekspresivno ženska, ki je posebno dejavna, sposobna  
SSKJ²
asisténca -e ž (ẹ̑)
strokovno sodelovanje, pomoč pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: delal je ob asistenci mlajših tovarišev; asistenca pri operaciji, pri vajah na orodju / maša z asistenco
// osebe, ki asistirajo: škof in njegova asistenca
// pomoč sploh: avtomobilska asistenca; medicinska, zdravstvena asistenca
SSKJ²
asistírati -am nedov. (ȋ)
strokovno sodelovati, pomagati pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: operiral je primarij, asistiral pa je njegov asistent; pri preobvezovanju je zdravniku asistirala sestra; duhovniki so asistirali škofu pri slovesni maši; asistirati pri režiji; trener asistira telovadcu pri vaji na orodju
    asistíran -a -o:
    rel. asistirana maša slovesna maša, pri kateri strežejo duhovniki v liturgični obleki
Celotno geslo Vezljivostni G
asistírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj strokovno napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Primariju je pri operaciji asistiral njegov asistent.
2.
kdo/kaj strokovno delati na/v/pri kom/čem / kje
Asistiral je pri vsakem profesorjevem predavanju.
Celotno geslo Etimološki
askẹ̑t -a m
SSKJ²
atést -a m (ẹ̑)
uradno pisno potrdilo ali izjava o čem: izdati, zahtevati atest; zdravniški atest; atest o kakovosti moke
SSKJ²
atestírati -am dov. in nedov. (ȋ)
izdati atest o čem, potrditi: atestirati material
    atestíran -a -o:
    atestirani gradbeni elementi
Pravopis
avizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; avizíranje (ȋ) neobč. obvestiti, opozoriti: koga o čem ~ potnike o nevarnosti
Celotno geslo eSSKJ
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]
    1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma
      1.1. ekspresivno starejša ženska
      1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
      1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
      1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
    2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
    3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba
Celotno geslo Vezljivostni G
bábiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
slabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).
Celotno geslo Vezljivostni G
báhati se -am se in baháti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.
Pravopis
bájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bájanje (ȃ) komu kaj ~ otrokom zgodbe; star. ~ dekletu usodo prerokovati; bajati o kom/čem ~ ~ jari kači
Celotno geslo Vezljivostni G
bájati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, neobčevalno knjižno
kdo neverjetno pripovedovati kaj / o čem
/Zavzeto/ (jim) je bajala zgodbe o prvih poselitvah.
Celotno geslo Vezljivostni G
balkanizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno
v posplošenem pomenu kdo/kaj uvajati balkanske razmere v/na koga/kaj
/S starimi napravami/ so /popolnoma/ balkanizirali delovni postopek.
Celotno geslo Vezljivostni G
balkanizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno slabšalno
kdo/kaj navzemati se balkanske kulture, navad
Evropa se balkanizira.
Celotno geslo Vezljivostni G
balzamírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj prepajati z balzamom koga/kaj
Mrliče so /množično/ balzamirali.
Celotno geslo eSSKJ
banalizácija banalizácije samostalnik ženskega spola [banalizácija]
    delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banaliziranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. banalisation iz frc. banalisation, glej ↑banalen
Število zadetkov: 4012