Fran > Jezikovna

Prosim za pomoč pri sklanjanju priimka Picabia (Francis Picabia).

Uporabljam ta nadimek že vrsto let, a mi je šele sedaj kapnilo, da ga ne znam sklanjati. Ugotavljam, da je ime samo po sebi lahko moškega spola, čeprav sem ženska. Pri izgovorjavi uporabljam polglasnik med "d" in "n", "a" izgovarjam po angleško, in sicer [eldǝnsej] ali [eldnsej]. Ime je izmišljeno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

Kako v slovenščini zapisati npr. imena in priimke tenških igralcev Miloša Raonića in Andree Petković?

Prvi je rojen v Črni gori, pri treh letih se je preselil v Kanado in je državljan Kanade, druga pa je rojena v Tuzli in od šestega meseca živi v Nemčiji in je tudi državljanka Nemčije.

Kanadčani Raonića zapisujejo Milos Raonic, Nemci Petkovićevo Andrea Petkovic, kar mi je razumljivo. Ampak kako naj v slovenščini pravilno zapisujemo oba igralca, s šumniki ali brez? To sta sicer le dva od številnih primerov.

Kako pa je z zapisi imen klubov kot so Fenerbahče (Fenerbahçe), Bešiktaš (Beşiktaş) (oba turška kluba) in recimo grški Olympiacos, ki ga v medijih najdemo poslovenjenega in v izvirniku?

Zanima me, kako bi bi bilo najbolje sloveniti ime Averroes. V slovarju Svetokriškega lahko najdemo različico Averoj, ki pa se v rabi (kolikor je je) ni uveljavila. Osebno sem ji naklonjen, saj v sklanjatev ne vključi končnice, po drugi strani pa ni jasno, kateri sklanjatvi iz arabščine (najbrž prek španščine) prevzeto latinsko ime sploh sledi, zato tudi ni čisto jasno, kateri paradigmi slediti pri slovenjenju. Iz latinskih srednjeveških in humanističnih virov je možno razbrati več sklanjatev: Averroes, Averrois, Averroi, Averroem, Averroe (torej nekako po tretji latinski sklanjatvi), toda tudi npr. Averroes, Averroys, Averroy, Averroym, Averroy, kakor da bi se zgledovali po sklanjatvi grških imen na -es, ki so jo kljub pomanjkljivem znanju grščine poznali iz paradigme imena Sokrates. Po drugi strani pa je v romanskih jezikih zadnji zlog naglašen -- ne le v francoščini, kjer je to predvidljivo, temveč tudi v italijanščini (Averroè). V kakšno luč to meče odpah končnice pri slovenjenju Averoj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

Ali ima beseda skatepark kakšno slovensko ustreznico? Sta to besedi rolkarski poligon? Pojavljajo se tudi različni zapisi, skatepark in skatepark.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

Zanima me kakšno je knjižno slovensko ime za ogroženo živalsko vrsto Mustela lutreola, saj se zanjo pojavlja več ustreznic: evropska vidrica, nerc, norka in evropski mink. Iz etimološkega slovarja izvemo, da so besede nerc, norka in mink prevzete, za besedo vidrica pa sumim, da je hrvaškega izvora. Čeprav že Pleteršnik navaja pomen vidrica, tako za manjšo vidro, kot tudi za vrsto die Krebs-Otter, kar je starejša nemška ustreznica za Mustelo lutreolo. Katera beseda je torej najustreznejša in katera je izvorno slovenska, ljudska?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

So omrežja Linkedin, Facebook, Twitter in podobna socialna, družbena ali družabna?

Mnenja članov Lektorskega društva Slovenije so različna. O teh omrežjih se govori in piše vsak dan, zato vas prosimo, da nam svetujete, katero ime je najprimernejše, imamo pa tudi občutek, da niso vsa omrežja enaka, torej bi morda bili primerni dve poimenovanji, pri katerih bi bile upoštevane te razlike.

Hvala in lep pozdrav.

Lektorsko društvo Slovenije

O kraticah, predvsem o njihovem pregibanju, ste že govorili. Iz Slovenskega pravopisa lahko razberemo (paragraf 1023), da so kratice večinoma moškega spola (npr. TAM, SIT, UNESCO), ženskega pa so kratice na nenaglašeni -a (npr. NAMA, EFTA) in redke druge. Spol kratice določa njena zgradba, in ne spol besed njene podstave, npr.:

• SNG je samostalnik moškega spola, čeprav je kratica za gledališče, ki pa je srednjega spola;
• OZN je moškega spola (organizacija – ženskega spola) ipd.

Kako pa je s temi kraticami (predvidevam, da je pravilna oblika za moški spol, čeprav v medijih velikokrat zasledim ženski spol)?

• LDS je podprl interventni zakon.
• NLB je podaril sredstva za nakup nove opreme.
• SDS je pristopil k zbiranju podpisov.

Seveda je v primeru Stranka SDS je pristopila k zbiranju podpisov. zadeva popolnoma jasna.

Kako sklanjati ime mesta Chichén Itzá?

Recenzent naše revije pravi, da se mesto izgovarja z naglašenim a na koncu in da ga je po njegovem treba sklanjati po sistemu apartma, torej v Chichén Itzáju. Ob tem še argumentira, da se mu ne zdi prav, da se v primeru, če sklanjamo »Chichén Itze«, »Chichén Itzi« itd., poudarek prestavi na predzadnji zlog, to je po njegovem neprimerno in nepotrebno prirejanje (tako kot bi npr. sklanjali »Emila Zóle« in ne »Zolája«). Ne nazadnje, »Chichén Itzá« pomeni »Ob ustju vodnjaka (rodovine) Itzá«. »Itzá« je torej ime ljudstva ali roda in ga sklanjam »Itzáji«, »Itzájev« itd. Lektorica je opozorila na to, da je v Pravopisu v preglednici španskih pisav prav zapisano, da se pri ženskih samostalnikih z naglasom na končnem -a naglas premakne zlog naprej, navedene pa so Bogota, Parana, Panama (str. 161). Skratka, zanima me, kako bi vi sklanjali to mesto?

Pozdravljeni, po pravopisu se okrajšava (d. o. o.) piše s pikami in presledki, v vsakdanji rabi pa je prisoten stičen zapis. Zanima me, ali se pri lektoriranju besedil zapis podjetij popravlja, čeprav uradno zapis ni registriran pravilno, ali pustimo zapis takšen kot je v splošni rabi, čeprav ni slovnično pravilen.

V rabi pogosto opažam zveze čim bolj natančen, čim bolj zanesljiv, čeprav se pridevnika po SP stopnjujeta obrazilno. Je v zvezi s čim sprejemljivo tudi opisno stopnjevanje?

Kakšna je pravilna oblika svojilnega pridevnika iz priimka Botev (Hristo) – Botevov ali Botev?

Zanima me, kaj je prav;S stotimi/sto ljudmi je šel na sprehod. Vem, da je v primeru samo en/edenštudent je prišel na izpit pravilno en, ker besedi sledi samostalnik. Kako pa vem za primer sto/stotimi?

Pred kratkim sem na spletu odkrila Jezikovno svetovanje, kjer odgovarjate na vprašanja povezana s slovnico in pravopisom. Ker imam tudi sama nekaj vprašanj, pri katerih bi potrebovala pomoč, dvomim pa, da bi bila le-ta dovolj zanimiva za širši krog jezikovnih uporabnikov, sem izkoristila ponujeno možnost individualnega svetovanja. Upam, da ni s tem nič narobe in da mi boste pomagali pri odgovorih na vprašanja, ki me težijo.

V fantazijskii literaturi se pogosto srečujemo z izmišljenimi jeziki. Kako torej podomačevati (oz. ali sploh podomačevati) imena bitij in pripadnikov narodov, še zlasti tam, kjer je v prevodu literarnega dela zaželjeno prikazati tudi razliko med dvema jezikoma, resničnim in izmišljenim, in njunimi jezikovnimi značilnostmi? Do kakšne mere je smiselno ali nujno podomačevati besede iz takšnih jezikov in kakšna bi bila njihova najpravilnejša oblika?

Kot primer bi navedla Tolkienova dela (predvsem Silmarillion) in njegova poimenovanja bajeslovnih bitij (Ainur, Valar, Maiar) ter narodov (Noldor, Sindar, Teleri) v jeziku quenya (Quenya). Tukaj je nekaj primerov (osebnih lastnih imen) v edninski in množinski obliki:

Ainu (ed.) --> Ainur (mn.)

Vala (m. sp., ed.) --> Valar (m. sp., mn.)

Valië (ž. sp., ed.) --> Valier (ž. sp., mn.)

Maia (ed.) --> Maiar (mn.)

Noldo (ed.) --> Noldor (mn.)

Elda (ed.) --> Eldar (mn.)

Teler (ed.) --> Teleri (mn.)

Quende (ed.) --> Quendi (mn.)

Množinske oblike teh poimenovanj v besedilu močno prevladujejo, zato me zanima, po kakšnem vzorcu je treba to množino sklanjati v slovenskem prevodu?

Je potrebno:

1. izhajati iz edninske oblike samostalnika in množino sklanjati po 2. moški sklanjatvi: Vale-Val-Valam-Vale-o Valah-z Valami

2. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in besedo nato sklanjati po 1. moški sklanjatvi: Valarji-Valarjev-Valarjem-Valarje-o Valarjih-z Valarji (kot so to naredili nekateri slovenski prevajalci)

3. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in ji v vseh sklonih dodati končnico -ø: Valar-Valar-Valar-Valar-Valar-Valar

4. bi lahko morda v kakršnemkoli primeru po tem pravilu iz SP 2001 (Tujke, tuje besedne zveze ter polcitatna lastna imena imajo v imenovalniku ednine in enakem tožilniku (nepregibne besede in zveze pa sploh) lahko pisno citatno obliko (Shakespeare, corpus delicti, à propos), tj. pišejo se kakor v jeziku, iz katerega jih jemljemo.) kaj podobnega naredili tudi z besedo Valar, čeprav gre tu za množino in ne ednino? Valar bi potem sklanjali kot:

Valar-Valarjev-Valarjem-Valar-o Valarjih-z Valarji. Ali pa je to še najslabša rešitev izmed vseh oz. popolnoma napačna?

Ker imamo v knjigi tudi primere, kjer najdemo edninsko obliko besede v quenyi, množinska oblika pa je podana v angleškem jeziku (recimo Silmaril (ednina v quenyi) in Silmarils (množina v angleščini); v quenyi je množinska oblika Silmarilli, iz česar potem tudi izhaja naslov knjige Silmarillion, namreč zgodba o Silmarilih (treh draguljih, ki imajo v zgodbi osrednjo vlogo)), sem mnenja, da bi to razliko bilo treba tudi na nek način v prevodu poudariti. Sama sicer nisem jezikoslovka, še manj pa prevajalka, a vseeno se mi zdi, da če vse prevajaš po istem kopitu (Silmarils (ang.) --> Silmarili (slo.), Valar (quenya) --> Valarji (slo.)), se to razlikovanje med dvema jezikoma v prevodu popolnoma izgubi. Kako torej najustrezneje ravnati v takšnih primerih?

Kot drugo me potem zanima tole: je potrebno besede Ainu, Ainur, Quendi, Maia in Maiar podomačiti in spremeniti v Ajnu, Ajnur, Kvendi, Maja in Majar? Sama nisem najbolj navdušena nad tem, še zlasti ker v primeru Maia --> Maja (iz očitnega razloga) v slovenščini lahkopride do zmede. (primer: Gandalfje Maja. Maja Sauron je izdelal Prstan.) Ker se je prevajalec slovenskega prevoda Silmarilliona iz leta 2003 ravno temu kot kaže skušal izogniti, smo zato za žensko pripadnico rodu Maiar(jev) dobili nekaj, čemur ne morem reči drugega kot zmazek, namreč Majarka. To se (vsaj meni) zdi enako, kot da bi množini Libanonci prilepili -ka in za besedo Libanoncika trdili, da je to prebivalka Libanona. Podobno se je zgodilo pri množinski obliki za ženske pripadnice rodu Valar(jev). Čeprav se ime Valar skozi celotno knjigo pojavlja kot skupno ime za moške in ženske pripadnice rodu, torej Valar in Valier, so ženske pripadnice tega rodu (Valier) nazadnje končale kot Valarke. To je vseeno boljša rešitev kot prej omenjena Majarka, a vseeno menim, da bi se dalo priti do še kakšne boljše, kot da iz Valië (ed.) --> Valier (mn.) v slovenščini kar naenkrat dobimo Valarke. Bi bilo torej bolje ta imena (tudi v množini) pustiti v originalni obliki (tako kot recimo ime Pia)?

In pa še eno vprašanje: kakšni bi bili najpravilnejši ali vsaj najustreznejši (po Vašem mnenju) podomačeni obliki za imeni dveh najpomembnejših jezikov v Tolkienovih delih, quenyo (Quenya) in sindarin (Sindarin)? Zaenkrat imamo v slovenščini ti dve besedi prevedeni oz. podomačeni kot 'kvenja', 'kvenjščina' in 'quenjščina' ter 'sindarinščina' in 'sindarin'.

Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna, tj. frascatijski ali frascatski?

SPP: SPP 984 2. Če se podstava končuje na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z več črkami), se pred -ski podaljša z j; morebitni nemi soglasnik za tem samoglasnikom odpade:

• Tahiti, rod. ed. Tahitija – tahitijski

Torej frascatijski? Zanimivo, da te oblike praktično ni zaslediti: https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=frascatski

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

Težave imam z ujemanjem spola pri besedi računovodja v dvojini. Ali pravilno sklepam, da če uporabimo 2. moško sklanjatev (torej žensko sklanjatev) se potem tudi deležnik ravna po ženski obliki (čeprav je beseda računovodja moškega spola in čeprav sta dejanski računovodji moška), na primer:

Računovodji sta preverili dokumentacijo.

Mislim, da je pravilno tudi: Računovodja sta preverila dokumentacijo, medtem ko se mi mešanje obeh vzorcev, npr. Računovodji sta preverila dokumentacijo, ne sliši pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

Vljudno prosim za pomoč pri rabi vejice v konkretnem primeru. Menim, da je v spodnjem primeru za besedo bel vejica – ali se motim?

Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel, odlomi, moja draga!

Zanima me, ali so ločila (vejice in podpičja) v napisanem stavku postavljena pravilno. Sicer bi bil lahko stavek zapisan še drugače, toda zaradi sobesedila mora stil stavka ostati takšen, kot je. Stavek se glasi:

Ostali štirje pa so: pobiralec davkov (Matej); tisti, ki je pozneje podvomil, (Tomaž); tisti, ki je bil poklican izpod nekega drevesa, (Natanael); in Natanaelov prijatelj (Filip).

Prosim za vašo pomoč. Namreč gre za vejico za drugim pomišljajem v podrednem stavčnem razmerju kot npr: In kot da imata na hrbtu raketni motor – ki sta ga ne neki način tudi res imela –, sta oddrvela naprej. Po pogledu v knjižni in elektronski novi pravopis je vejico za drugim pomišljajem 'dovoljena' oz. se dopušča, ko gre za vrinjeni stavek med dvema neodvisnima stavkoma, nakar so našteta priredna razmerja, ne pa tudi podredna. Lektorji in slavisti so pri tem neenotni, zato se obračam na vas.

Zanima me, kakšno je pravilo glede vejice pri zvezi tako kot tudi v naslednjih primerih in ali so v teh primerih vejice pravilno postavljene:

a) V zadnjih tridesetih letih je prav varstvo okolja doživelo znaten razvoj tako v mednarodnem, kot posredno v nacionalnem kontekstu.

b) Čeprav je bilo do zdaj sprejetih mnogo predpisov, tako v mednarodnem, kot nacionalnem pravu, ki se nanašajo na ohranitev okolja, pa se seveda zastavlja vprašanje, koliko se ta v praksi izvajajo in v kolikšni meri dosegajo učinek.

c) Mnogo je bilo že napisanega, pa tudi marsikaj storjenega, pa vendar ob vse večji potrošnji materialnih dobrin kot tudi energentov, je potrebno revidirati tudi možnosti, ki nam jih nudi nova tehnologija za zmanjšanje onesnaženosti in ukrepe, katere tako država, kot lokalna skupnost v okviru tega sprejema.