Fran > Jezikovna

Za slovensko wikipedijo sprašujem o pravilni rabi besedne zveze 'prostor-čas' iz fizike Einsteinove splošne teorije relativnosti. Takšna besedna zveza je, predvsem, v poljudnoznanstvenih zapisih že kar nekaj časa uveljavljena. Lahko bi se uveljavilo npr. tudi pisano skupaj – 'prostorčas', ali pa se ognilo z nekakšno ustreznico, kot je npr. 'prostor Minkowskega'. V drugih sklonih pa so več let nazaj sklanjali 'prostor-časa', sedaj pa se pojavlja, tudi oblika 'prostora-časa' in se prvi del tudi sklanja (pmslm, čisto odveč). V pridevniški rabi je tako kot pri 'znanstveni fantastiki' – 'znanstvenofantastičen', tudi pisano skupaj – 'prostorskočasoven', 'vektorskomatrični pridukt', ...

In še eno vprašanje. Največkrat so izreki/teoremi, domneve/hipoteze, pojavi/fenomeni/efekti/učinki ipd. poimenovani po eni osebnosti. Npr., seveda 'Pitagorov izrek', 'Murphyhev zakon'. Pri ruskih, ukrajinskih, ... priimkih je velikokrat lepše, ustreznejše, pravilneje npr. 'roman Dostojevskega' (sicer so nekdaj zapisovali tudi 'Dostojevskega ~'), 'enačba Ostrogradskega'. Pri dveh sorodnih priimkih je, verjetno, možno več oblik – 'izrek Ostrogradskega in Gaussa' ali še 'Ostrogradski-Gaussov izrek'. Pri še več priimkih pa je tako tako. Npr. 'enačba Wheeler-Feynman-Smirnova', 'enačba Wheelerja, Feynmana in Smirnova', ali pa pogosto kar kratično, 'enačba WFS'. Wikipedija ima nekaj svojih pravil, ki pa so lahko ohlapna, neustrezna, zato je včasih pomoč strokovnjaka zelo dobrodošla, saj se v virih lahko pojavlja več oblik, prav tako mogoče neustreznih.

Ter nazadnje še: ali zvezi 'miselni preskus' in 'miselni preizkus' nista mogoče enakovredni? V več različnih virih in sotvarjih/konceptih se pojavljata obe obliki.

Za morebitne zadovoljujoče in uporabne odgovore se vam v naprej zahvaljujem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ali je raba besede drsnica (npr. za diapozitive v Powerpointu ali Canvi) ustrezna? Ali so besede drsnica, (e-)prosojnica, diapozitiv enakovredne sopomenke? Ali je raba katere izmed naštetih v knjižnem jeziku prevladujoča?

V Terminološki svetovalnici je že objavljen odgovor na podobno vprašanje, a je iz l. 2013. Menim, da se je uveljavnost besede drsnica v rabi od takrat spremenila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Kdaj pišemo določila, »ki zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo« pred imenom in kdaj za priimkom, npr. asist., red. prof., univ. dipl. inž., dr. med. ...? Kako je s položajem okrajšave mag., ki zaznamuje znanstveni naziv ali izobrazbo, pridobljeno na 2. bolonjski stopnji?

V rabi smo zasledili, da Braillovo pisavo skrajšano lahko zapišemo kot brajlica in brajica, čeprav je v Slovenskem pravopisu 2001 zapisano brajlica. Kakšen zapis svetujete?

Ali lahko ime poljskega skakalca pišemo brez posebnih črk? V poljščini je ime zapisano Andrzej Stękała, FIS zapisuje to Stekala (brez posebnih črk). Na RTV so njegovo ime dolgo časa govorili [štekala], sedaj govorijo [stenkala]. V prenosu je novinar povedal, da je zaradi teh posebnih črk pravilno izgovarjati [stenkala]. Če je v slovenskem besedilu ime napisano brez teh posebnih črk, je potem pravilen izgovor [stekala]?

Gledal sem v pravopisu, ampak tega imena ni. Na podlagi drugih poljskih imen ne vem, ali lahko pišem brez posebnih črk. Lódž je napisan tako, čeprav je poljsko Łódź. Szczécin, Oświęcim pa ima posebne črke. Kako vem, kdaj so v pravopisu napisane posebne črke, kdaj pa naglas (ali je pri Lódž in Szczécin posebno znamenje, ali naglas)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Zanima me pomen fraze oz. frazema reci piši. V otroštvu sem ga slišala med pogovorom odraslih in mi v zadnjem času velikokrat pride na misel, pa se ne spomnim v kakšnem konteksu oz. kakšen je pomen za tem frazemom. Primer stavka bi lahko bil:

• Včeraj sem videla celo kolono vozil na Slovenski cesti. Bilo jih je reci piši vsaj 150.

(Nisem pa 100% prepričana, da sem uporabila pravi kontekst.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Slovarji navajajo pri obeh izrazih – področje in območje – prvi pomen v smislu prostora. Ali bi lahko besedi razlikovali: območje v smislu prostora, področje v smislu dejavnosti? Očitno je v tem smislu že prihajalo do sprememb v preteklosti, a se nobena raba očitno do danes ni pomensko zožila: »Podobno velja za področje, čeprav manj pogosto, ker ga pač modno območje bolj izpodriva.« (Vir. Geografski vestik, 1999) Kako je s tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali lahko predlog v stoji sam ali mora biti: se dogaja v vas in okoli vas? Primer:

• Zanikanje pa se pojavi, kadar ne sprejmete resničnosti tega, kar se dogaja v in okoli vas.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Logično je, da se vejico uporablja pri naštevanju, odvisnikih, ogovarjanju, ob medmetih in med nekaterimi prirednimi stavki. Zakaj se torej v člankih, knjigah, revijah, vodnikih ... pojavljajo napačne rabe vejice? Zakaj, če pravila obstajajo in se jih uči, se jih potem ne upošteva?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali je prav Mnogo ljudem je svetoval ali Mnogim ljudem je svetoval?

Meni se zdi meja med prislovom in pridevnikom v takih in podobnih primerih skoraj zabrisana; tako sem v dilemi, ali naj sklanjam ali ne.

Ko že menim, da natančno vem, katere besede so prislovi in katere kazalni zaimki, v osnovnošolskih učbenikih najdem primere, kot so tam, tukaj, takrat, tedaj itd. navedene kot primere kazalnih zaimkov. Niso to prislovi? Učencem rečem, naj si (v primeru dvoma) pomagajo tako, da poskusijo dodati zraven besede samostalnik, in če ne gre, potem je to prislov. K sreči, jih le peščica opazi, da bi nekatere besede lahko bile oboje. Prosim za preprosto razlago, da jo bom lahko prenesla učencem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Vzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

V Slovarju novejšega besedja sem videla, da beseda starš ni zvrstno zaznamovana. V Slovenskem pravopisu je označena s kvalifikatorjem »neknjižno pogovorno«. Ali je SNB normativni priročnik in lahko besedo starš (ed.) uporabljamo tudi v zbornem/knjižnem jeziku?

Prosim za razlago imena naselja: KOROMAČI - BOŠKINI. Ali je del imena BOŠKINI povezano z voli boškarini?

Zanima me razlika med glagoloma zavedati se in zavedeti se. Katera izmed možnosti je pravilna v spodnji povedi? Menim, da prva, čeprav se sliši malo »nenavadno«.

Danes, ko gospodarska kriza prerašča v splošno politično krizo, smo se tudi v Sloveniji zavedeli/zavedli potrebe po spremembi vrednot.

Zanima me, ali obstaja razlika med izrazoma olimpijada in olimpijske igre (ter kje bi se lahko poučili o tem). SSKJ (iztočnica igra, frazeološko gnezdo): *olimpijske igre -- mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta SSKJ (iztočnica olimpiada): mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta.

Nekje je bilo moč zaslediti, da je olimpijada štiriletno obdobje med zaporednimi olimpijskimi igrami, olimpijske igre pa so športni dogodek, ki se odvija vsake štiri leta.

Primer:

Gasilci so se torej letos vrnili z gasilskih olimpijskih iger/olimpijade v Franciji ...

Hvala za pojasnilo.

Zanimajo me rodilniške oblike in pridevniške izpeljanke (ter utemeljitve) naslednjih zemljepisnih imen, za katera v literaturi in na spletu srečujem različno rabo in nasprotujoča si pojasnila:

• Gradac pri Metliki (čedalje pogosteje srečujem meni tuje "Gradaca"),
• Brod Moravice (v izvirniku Brod Moravica, torej "Brod Moravic" ali kako drugače?),
• Ternopil (v izvirniku Тернополя, torej "Ternopila", "Ternopola", "Ternopilja" ali "Ternopolja"?),
• Kamjanske ("Kamjanskega" po zgledu izvirnika ali, kot ponekod predpisujejo, "Kamjansk"?)
• Čerkasi,
• Čeboksari,
• Jyväskylä.

Popravite me, če sem katero od imen že v vprašanju zapisal napačno. Glede imen na -ль celo v vaši svetovalnici različni odgovori nasprotujejo drug drugemu.

V Kranju so si za letošnje praznovanje Prešernovega dne izmislili slogan Vsak dan prešernovo. Ni (mi) jasno, kaj bi vsak dan prešernovo sploh lahko pomenilo, je pa očitno, da so samostalnik skovali po vzoru na valentinovo, gregorjevo, jožefovo, čeprav poimenovanje nobenega ne izhaja iz priimka. Zanima me, ali si lahko prav vsak (v tem primeru Mestna občina Kranj in "njeni" javni zavodi), ki ima pet minut časa in priložnost, "prisvoji" ime slovenskega pesnika ali drugih pomembnih žena in mož in kuje iz njihovih priimkov nove besede, v tem primeru – po mojem – celo spakedranko, ki ne pove prav nič! Premišljujem, da bi jim, da bodo bolj v skladu z rabo, predlagala slogan: vsak dan francetovo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Zanima me, zakaj barve spadajo samo med pridevnike (rdeč, črn) in ne tudi med samostalnike. Samostalniki poimenujejo vse elemente stvarnosti (stvari/bitja/pojme/dejanja, stanja - glagolniki/lastnosti - izpridevniški ...), zato me čudi, da v splošnem slovarju nimamo samostalniških imen za barve. Ali ne moremo poimenovati barv samostalniško - rdeča, črna, bela? Je smiselno govoriti samo o lastnosti? Moja jezikovna izkušnja je, da se v rabi barve imenujejo poenoteno (v ženskem spolu) in samostalniško (s kakšno izjemo - roza, rožnata ipd.), zato bi to tudi dala v premislek tistim, ki odločajo o dodajanju novih gesel. Rdeča bi po mojem mnenju upravičeno poimenovala barvo kot samostalnik, trenutno pa predstavlja le lastnostni pridevnik za ženski spol ednine.

Primer: Zmanjkalo mi je rdeče. (Najbrž bi to razložili kot izpust samostalnika oz. posamostaljeni pridevnik, vendar ne vidim prepričljivega razloga, da tega ne bi upoštevali kot poimenovanje barve per se.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Zanima me, kakšna je razlika med naslednjima dvema stavkoma:

Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne zdrsne dol.Počasi sem vozil in pazil, da tovor ne bi zdrsnil dol.

Ali je prva oblika, torej tista s sedanjikom v odvisnem stavku, res bolj slovenska in značilna za lepše izražanje v slovenščini? Ali pa gre le za odtenke in za razliko v pomenu – in dopušča stavek s pogojnikom »več verjetnosti«, da bo tovor zdrsnil dol?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.