- 1. ki je v zvezi z balonarji 1. ali balonarstvom
- 1.1. ki je namenjen za balonarje 1.
- 1.2. ki ga sestavljajo, tvorijo balonarji 1.
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
balónarski balónarska balónarsko pridevnik [balónarski]
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
- 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
- 2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
- 4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
- 5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
- 6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
- 7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
konjeníški konjeníška konjeníško pridevnik [konjeníški]
- 1. ki je v zvezi s konjeniki 1.
- 1.1. ki ga sestavljajo, tvorijo konjeniki 1.
- 2. ki je v zvezi s konjeniki 2. ali konjeništvom
- 2.1. ki je namenjen za konjenike 2.
Celotno geslo
eSSKJ
krávji krávja krávje pridevnik [kráu̯ji]
ETIMOLOGIJA: ↑krava
- 1. ki je v zvezi s kravami 1. ali gojenjem krav 1.
ETIMOLOGIJA: ↑krava
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
ákcija1 -e ž (á)
1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka; voditi, začeti dobrodelno akcijo za pomoč poplavljencem; sodelovati v akcijah; čistilna, krvodajalska akcija; preventivna akcija Rdečega križa; uspeh iskalne, reševalne akcije / nagradna, oglaševalska akcija / mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija
// delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo
2. ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: trgovsko podjetje ima velikokrat akcije; blago, izdelki v akciji
3. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij; iti na akcijo; izvidniška, partizanska, vojaška akcija; oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu
♦ fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile
1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka; voditi, začeti dobrodelno akcijo za pomoč poplavljencem; sodelovati v akcijah; čistilna, krvodajalska akcija; preventivna akcija Rdečega križa; uspeh iskalne, reševalne akcije / nagradna, oglaševalska akcija / mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija
// delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo
2. ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: trgovsko podjetje ima velikokrat akcije; blago, izdelki v akciji
3. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij; iti na akcijo; izvidniška, partizanska, vojaška akcija; oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu
♦ fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile
SSKJ²
SSKJ²
bataljón -a m (ọ̑)
1. vojaška enota iz več čet: prva četa drugega bataljona / jurišni, tankovski bataljon; kazenski bataljon na soški fronti; bataljon za zveze / predsednik republike je pregledal častni bataljon
2. ekspr., z rodilnikom velika množica: cel bataljon otrok se podi po dvorišču
1. vojaška enota iz več čet: prva četa drugega bataljona / jurišni, tankovski bataljon; kazenski bataljon na soški fronti; bataljon za zveze / predsednik republike je pregledal častni bataljon
2. ekspr., z rodilnikom velika množica: cel bataljon otrok se podi po dvorišču
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
částen -tna -o prid., částnejši (á)
1. ki je v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: naša zgodovina je častna; vsako pošteno delo je častno / to je častna dolžnost / ekspr. dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno / kot podkrepitev trditve, obljube res, častna beseda!
2. namenjen počastitvi koga: častni bataljon; častna četa, salva, straža; sedeti na častnem mestu / podeliti častni naslov; z veseljem sem sprejel to častno nalogo / častni znak svobode Republike Slovenije najvišje državno odlikovanje za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije / častni član, doktor, meščan naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug; pren. to delo ima častno mesto v naši književnosti
3. ki ne prinaša materialnih koristi: častna funkcija odbornika; ta služba je v bistvu častna
4. zastar. pošten2, častivreden: brodnik je bil časten človek
● ekspr. vedno je kakšna častna izjema kdo, ki je boljši od drugih
♦ pravn. častni dolg dolg, katerega poravnava je le častna, ne pa pravna dolžnost; častno sodišče razsodišče društva, organizacije, ki razsoja moralne, etične prestopke svojih članov; šport. častni gol edini gol, ki ga je dalo poraženo moštvo
1. ki je v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: naša zgodovina je častna; vsako pošteno delo je častno / to je častna dolžnost / ekspr. dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno / kot podkrepitev trditve, obljube res, častna beseda!
2. namenjen počastitvi koga: častni bataljon; častna četa, salva, straža; sedeti na častnem mestu / podeliti častni naslov; z veseljem sem sprejel to častno nalogo / častni znak svobode Republike Slovenije najvišje državno odlikovanje za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije / častni član, doktor, meščan naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug; pren. to delo ima častno mesto v naši književnosti
3. ki ne prinaša materialnih koristi: častna funkcija odbornika; ta služba je v bistvu častna
4. zastar. pošten2, častivreden: brodnik je bil časten človek
● ekspr. vedno je kakšna častna izjema kdo, ki je boljši od drugih
♦ pravn. častni dolg dolg, katerega poravnava je le častna, ne pa pravna dolžnost; častno sodišče razsodišče društva, organizacije, ki razsoja moralne, etične prestopke svojih članov; šport. častni gol edini gol, ki ga je dalo poraženo moštvo
- částno prisl.:
častno se bojevati; mladina je častno izpolnila naloge
SSKJ²
čéta -e ž (ẹ́)
1. osnovna vojaška enota iz več vodov: dodeljen je v prvo četo; komandir čete / inženirska, oklopna, zaščitna četa; četa za zvezo / visoki gost je pregledal častno četo
// mn. vojska, armada: redne čete so se pridružile upornikom; zasedbene sile so odpoklicale svoje čete; zavezniške čete
2. skupina ljudi, navadno urejena: po cesti korakajo čete vojakov; v četah gredo na delo / poveljnik gasilske čete / zbiranje terorističnih čet
1. osnovna vojaška enota iz več vodov: dodeljen je v prvo četo; komandir čete / inženirska, oklopna, zaščitna četa; četa za zvezo / visoki gost je pregledal častno četo
// mn. vojska, armada: redne čete so se pridružile upornikom; zasedbene sile so odpoklicale svoje čete; zavezniške čete
2. skupina ljudi, navadno urejena: po cesti korakajo čete vojakov; v četah gredo na delo / poveljnik gasilske čete / zbiranje terorističnih čet
SSKJ²
SSKJ²
čética -e ž (ẹ́)
manjšalnica od četa: iz četic so se razvile brigade / po cesti koraka četica otrok / ekspr. pri časopisu sodeluje le majhna četica ljudi
manjšalnica od četa: iz četic so se razvile brigade / po cesti koraka četica otrok / ekspr. pri časopisu sodeluje le majhna četica ljudi
SSKJ²
SSKJ²
defilírati -am nedov. (ȋ)
v organiziranem sprevodu slovesno stopati mimo gledalcev: četa, konjenica defilira mimo generalov; tekmovalci defilirajo pred tribuno
v organiziranem sprevodu slovesno stopati mimo gledalcev: četa, konjenica defilira mimo generalov; tekmovalci defilirajo pred tribuno
SSKJ²
degradíranec -nca m (ȋ)
kdor je degradiran: kazenska četa je bila sestavljena iz samih degradirancev
kdor je degradiran: kazenska četa je bila sestavljena iz samih degradirancev
SSKJ²
desnokrílen -lna -o prid. (ȋ)
1. ki se odpira v desno: desnokrilna vrata; desnokrilno okno
2. ki je na desnem krilu, desni strani: desnokrilna četa je napadla
1. ki se odpira v desno: desnokrilna vrata; desnokrilno okno
2. ki je na desnem krilu, desni strani: desnokrilna četa je napadla
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 191
Dostopnost