Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. osnovna vojaška enota iz več vodov: dodeljen je v prvo četo; komandir čete / inženirska, oklopna, zaščitna četa; četa za zvezo / visoki gost je pregledal častno četo
// mn. vojska, armada: redne čete so se pridružile upornikom; zasedbene sile so odpoklicale svoje čete; zavezniške čete
2. skupina ljudi, navadno urejena: po cesti korakajo čete vojakov; v četah gredo na delo / poveljnik gasilske čete / zbiranje terorističnih čet
nanašajoč se na linijo:
a) linijski nasad / linijski ornament
b) linijski avtobusi; linijsko letalo / linijski promet promet po stalni progi in po stalnem voznem redu
c) linijska proizvodnja v avtomobilski industriji
č) linijski članki iz časopisa; pesnika niso prištevali med linijske literate
● star. linijske čete redne, stalne čete
♦ filat. linijsko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobča vrsta znamk najprej vodoravno, nato navpično; navt. linijska ladja ladja, ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu; linijska plovba; vet. linijska reja selekcijska reja, ki ima namen prenašati izbrane lastnosti od enega prednika, navadno moškega, na potomstvo; voj. linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra
1. delati, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: knjig ne premikajte, da se lažje najdejo; premikati pohištvo v sobi; nekateri stroji se lahko premikajo, drugi pa so pritrjeni / premikati ročice in pritiskati na gumbe / poveljniki so pogosto premikali čete
// spreminjati položaj, mesto s potegom, sunkom: iz nagajivosti mu je premikal lestev; otroci so premikali mize in stole; premikal je omaro toliko časa, dokler ni dobro stala / počasi je premikala mizo k oknu
// spreminjati položaj telesa, dela telesa: pri tem plesu plesalci premikajo le boke; premikati prste; ekspr. bil je utrujen in je komaj premikal noge hodil; premikal je ustnice, kot da govori; stoj mirno in se ne premikaj / te mišice premikajo čeljust
2. delati, da kaj ni v mirujočem stanju: premikati perilo v vodi; z roko je premikala voziček; kolo, nihalo se premika / veter premika liste; voda premika kolo
● vznes. deloven človek je sposoben tudi gore premikati velikih dejanj; ekspr. je močen, da bi gore premikal zelo; ekspr. težko premika svoje kosti težko hodi; ekspr. pero je komaj premikal težko je pisal; ekspr. taki ljudje že od nekdaj premikajo svet v tečajih zelo spreminjajo razmere na svetu
♦ šah. premikati figuro delati, da pride z enega polja na drugo
- premíkati se
spreminjati položaj v prostoru v določeni smeri: neki predmet se je premikal po vodi; sonce se navidezno premika po nebu; konji so potegnili in voz se je začel premikati; premikati se v vodoravni smeri; premikati se s hitrostjo osemdeset kilometrov na uro
// spreminjati položaj v prostoru sploh: rastline se ne morejo premikati; ptice se premikajo po zraku s perutmi
// iti, hoditi: s težkimi koraki so se premikali naprej / čete so se premikale proti severu
● ekspr. čas se je hitro premikal je hitro mineval; ekspr. delo se le počasi premika počasi napreduje; ekspr. gripa se je začela z otočja premikati drugam širiti; ekspr. v kulturi se nekaj premika spreminja na bolje
♦ jezikosl. naglas se premika ni vezan na stalno mesto v besedi
- premikajóč -a -e:
na premikajočem se sedežu ni trdno sedel; opazila je premikajoče se sence; hitro premikajoče se vozilo
spraviti koga z ladje na kopno, navadno s posebnim namenom: zaradi nesreče so izkrcali vse potnike; izkrcati čete na obali
// publ. razložiti, raztovoriti: izkrcati tovor
- izkŕcati se
stopiti, oditi z ladje na kopno: potniki so se izkrcali; izkrcati se na samotnem otoku / zavezniške čete so se izkrcale v Normandiji tudi iz zraka / šalj. izkrcati se iz vlaka
- izkŕcan -a -o:
izkrcani potniki; izkrcano blago
nanašajoč se na okupatorja: okupatorske metode / okupatorske čete okupacijske čete
povečati količino, množino česa na določenem mestu, območju; osredotočiti, nakopičiti: poveljstvo je skoncentriralo čete v bližini nasprotnikovih položajev; skoncentrirati industrijo v severnem delu države / ves kapital se je skoncentriral v rokah peščice ljudi
// združiti na enem mestu, usmeriti v središče: skoncentrirati funkcije / skoncentrirati pozornost
● publ. skoncentrirati napore v izgradnjo boljših odnosov zelo si prizadevati, se potruditi za boljše odnose
- skoncentrírati se
(miselno) se zbrati, osredotočiti se na kaj: učenec se ni mogel skoncentrirati; skoncentrirati se pri delu, pred nastopom
// v zvezi z na usmeriti prizadevanje, aktivnost: skoncentrirati se na vožnjo
- skoncentríran -a -o:
čete so bile skoncentrirane ob meji
1. z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: pred žago so navalili nekaj hlodov; mrvo je navalil k drevesu; ob vznožju so ležale velike skale, ki so se navalile z višin / skalo so navalili na pot zvalili
// ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: skrb zanj je navalil drugim; preveč si mi navalil na rame
2. nav. ekspr. napasti1, naskočiti, pritisniti: sovražnikove čete so navalile proti našim enotam; navaliti z vojsko na trdnjavo; nato so znova z vso silo navalili nanje; star. čete so se od vseh strani navalile na mesto / navaliti iz zasede / policija je navalila na demonstrante
3. ekspr. hitro, neurejeno priti kam v velikem številu: vsi so navalili k njemu; ljudje so navalili na blagajno; otroci so se z vpitjem navalili k vratom / novinarji so navalili nanj z vprašanji; pren. misli, skrbi so znova navalile nanj
● ekspr. kupci so navalili na blago ga kupovali v večjih količinah kot navadno
- navaljèn -êna -o:
kup navaljenih hlodov, skal
1. začeti hoditi, premikati se: ko se je znočilo, je kolona krenila; pogreb je krenil; vlak je krenil s postaje; avto je počasi krenil
// s prislovnim določilom iti (stran), oditi: iz kavarne je krenil takoj domov; kreniti od mize; s hitrimi koraki je krenil proti vasi / krenili so k sosedom; zgodaj zjutraj je krenil na pot odpravil se / krenili so od brega odpuli, odjadrali / čete so krenile v boj
2. spremeniti smer poti, gibanja, hoje: krenil je z glavne ceste na kolovoz; kreniti vstran; kreniti na desno, v levo; pren. razvoj je krenil v drugo smer; njegove misli so krenile drugam
// navadno v zvezi s pot začeti delati, živeti drugače, navadno moralno oporečno: krenil je svojo pot; kreniti s prave poti; kreniti na napačno, zločinsko pot; kreniti bo treba na resnejšo pot; kreniti po krivih poteh
3. narediti gib, premakniti: žival je krenila glavo; kreniti z nogo, roko / ni krenil pogleda s hčere
● kreniti z mrtve točke premakniti se z mrtve točke
1. delati, da pride kaj na določen kraj, naslov, navadno z določenim namenom: pošiljati denar; pošilja ji pisma in razglednice / pošiljati poročila o delu; pošiljati komisiji pritožbe / pošilja ti pozdrave te pozdravlja
♦ ptt pošiljati knjige po povzetju
2. izražati željo, zahtevo
a) navadno s prislovnim določilom da kdo odide kam z določeno nalogo, z določenim naročilom: pošiljati sle po vaseh; pošiljal ga je po cigarete / kdo te pošilja / pošiljati nove čete v napad; pošiljajo jih v izgnanstvo / pošiljati otroke v šolo šolati jih
b) v zvezi s po da kdo pride h komu: pošiljali so ponj; pogostokrat so pošiljali po zdravnika
● ekspr. (z roko) pošiljati komu poljube poljubljati prste svoje roke in jo obračati, iztegovati proti komu; pog., ekspr. na tihem ga je pošiljal k vragu bil je zelo jezen nanj; publ. industrijski kraji pošiljajo v zrak velike količine strupenega dima onesnažujejo ozračje
1. gazeč priti z enega konca česa na drugega: ponoči so pregazili še zadnji del poti
// knjiž. poteptati: ovce so pregazile deteljišče / konj ga je pregazil; pren. sovražne čete so jih pregazile
2. narediti gaz (v sneg): šel je pred drugimi, da bi pregazil visoki sneg
- pregážen -a -o:
sneg še ni pregažen; nasprotniki so bili pregaženi; pregažena pot
1. pritrditi, privezati s sidrom: usidrati ladjo; usidrati se blizu obale, na sidrišču
2. grad. pritrditi, povezati s sidrom: usidrati oblogo
- usídrati se ekspr.
trdno se namestiti kje: plezalec se je usidral na vrhu stene; usidral se je na drugem koncu mize / sovražne čete so se usidrale ob meji / ta načela so se hitro usidrala
// ustvariti si trden položaj v kaki organizaciji, skupnosti: usidral se je na fakulteti, v odboru
● ekspr. slikar se je motivno usidral v domači zemlji izbira, uporablja domače motive
- usídran -a -o:
ob bregu usidrana ladja; globoko usidrano sovraštvo
nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: alarmirati gasilce, policijo; alarmirali so vse, ki so imeli vozila, da bi prevažali ranjence / čete niso pravočasno alarmirali
// vznemiriti, razburiti: novica je alarmirala vse mesto
- alarmíran -a -o:
vsa okolica je bila alarmirana
1. imeti učinek na kaj: bivanje v gorah blagodejno deluje na zdravje; vlaga je škodljivo delovala na izolacijo; strup je začel takoj delovati / zdravilo deluje proti mrzlici / na letalo delujejo različne sile
// prenašati svoj vpliv na kaj: opazoval je, kako bodo delovale njegove besede; molk je grozljivo deloval; take stvari delujejo name neprijetno / slika deluje banalno
2. navadno s prislovom opravljati delo na določenem področju: kulturno, politično delovati / deloval je v svojo korist; vneto delovati za mir / deloval je kot učitelj opravljal je učiteljski poklic; javno delovati politično, družbeno; pren. sovražne čete delujejo ob meji
3. biti v delovnem stanju: motor še ne deluje; prezračevalna naprava je prenehala delovati / pošta ne deluje več ne posluje / telefon ne deluje je pokvarjen; pren. misel mu je zagrizeno delovala
// navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo: aparat brezhibno deluje; vse naprave so odlično delovale; srce mu pravilno deluje utripa, bije / varnostna služba dobro deluje / priprava deluje na principu centrifugalne sile
- delujóč -a -e:
še vedno delujoči ognjeniki; počasi delujoč strup; prijetno, ugodno delujoča barva / delujoč član društva aktiven
voj. vse vojaške enote v kakem kraju: praznik mestne garnizije; poveljnik garnizije / čete so zamenjale garnizijo garnizon
star. poglavar: proglasil se je za glavarja; plemenski glavarji / glavar hajduške čete / okrajni glavar v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji predstojnik političnega okraja
♦ zgod. deželni glavar v fevdalizmu vladarjev namestnik v deželi; v stari Avstriji od vladarja imenovani predsednik deželnega zbora in deželnega odbora
nastopati, pojavljati se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo: burja, veter, voda hruje; vihar hruje nad morjem / bitka hruje; ekspr. sovražne čete so večkrat hrule po tej deželi; pren. kri viharno hruje v njem; burne misli mu hrujejo po glavi
// ekspr. kričati, vpiti na koga: oče hruje na sina
kar povzroča kako dogajanje, delovanje; pobuda, spodbuda: predsednik je dal iniciativo za sklicanje konference; pozdraviti, sprejeti iniciativo za kaj; osebna, ustvarjalna, zdrava iniciativa / iniciativo napada so prevzele sovražne čete / storiti kaj iz lastne iniciative, na lastno iniciativo, po lastni iniciativi; na iniciativo članov so začeli zbirati prispevke
// prizadevanje, težnja po delovanju: ne kaže dovolj iniciative; utesnjevati iniciativo; ljudska iniciativa pravica po predpisih organizirane skupine občanov, da zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi, iz katerih izhaja, in predlaga kak zakon ali zakonsko spremembo; tako organizirana skupina občanov ali njihov predlog, zahteva / v socializmu razvijati iniciativo ljudskih množic
● pog. po nekaj minutah je prešla iniciativa v roke domačih igralcev so postali boljši, so začeli voditi; šah. žarg. beli ima iniciativo je boljši, vodi; publ. privatna iniciativa gospodarska dejavnost zasebnikov, zlasti obrtnikov
♦ pravn. zakonodajna iniciativa pravica za predlaganje zakona ali zakonskih sprememb
1. načrtno namestiti žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah, napeljati: inštalirati elektriko, plin, telefon, vodovod / inštalirati morajo še hladilnik in pralni stroj namestiti in priključiti
2. rel. uradno postaviti, uvesti na službeno mesto, umestiti: novega kanonika je inštaliral škof
3. knjiž., ekspr. namestiti, nastaniti: gosta so inštalirali kar v dnevni sobi
- inštalíran tudi instalíran -a -o:
plin je že inštaliran; za župnika je bil inštaliran pred enim mesecem; čete so inštalirane v majhnem, provincialnem mestu
♦ elektr. inštalirana moč imenska moč vseh generatorjev v elektrarni
nanašajoč se na inženirje ali inženirstvo: inženirski naslov, poklic; inženirska služba / inženirski biro / inženirski bataljon; inženirski častnik; inženirske čete, enote; inženirska oficirska šola
♦ voj. inženirska enota enota, ki opravlja zlasti utrjevalna in komunikacijska dela, postavlja in odstranjuje ovire
// publ. nanašajoč se na tehnično stran česa: delež inženirske biologije pri predelovanju hrane / inštitut za inženirsko seizmologijo
1. delati, da je kaj nevidno; pokrivati: čelo se ji ne vidi, ker ga krijejo gosti lasje; lahek plašč ji je kril ramena / oblak krije sonce / kriti hudodelca skrivati / ekspr. morje krije v sebi ogromno rib ima
// delati, da je kaj komu neznano; prikrivati: ljudem je kril žalost / kriti huda, družbi nevarna dejanja; to si mi krila celo leto
2. na streho polagati kritino; pokrivati: pred dobrim letom je še kril strehe; kriti streho z opeko / hišo krije rdeča opeka
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom biti na površju česa: gore že krije sneg; megla krije vso dolino / tema že krije zemljo
3. s seboj ali s svojim delom odvračati od koga nevarnost: drevo ga krije; s svojim telesom ga je kril / skušal je kriti umik čete / publ. moram si kriti glavo / streha komaj krije dva
4. zagotavljati z enako ali večjo vsoto denarja plačilo, izplačilo česa: kriti deficit; ne more kriti vseh izdatkov; stroške bo krilo podjetje; škoda se bo krila iz prihrankov poravnala / kriti z zlatom
// publ. preskrbovati toliko izdelkov, blaga, stvari, kolikor jih kdo potrebuje, porabi, zadovoljevati: tovarna krije s svojimi izdelki polovico vseh potreb domačega trga
● pog. kriti komu hrbet ščititi, varovati ga; ekspr. prst, zemlja ga krije je mrtev (in pokopan)
♦ šah. kriti tako zavarovati, da se prepreči vzetje kake figure brez večje žrtve, nevaren napad ali mat; šport. kriti biti točno drug za drugim v formacijah; kriti igralca spremljati in z dovoljenimi postopki ovirati nasprotnega igralca, zlasti pri igrah z žogo
- kríti se
1. pojavljati se istočasno ali v isti obliki: čas dogajanja se krije z njegovim odhodom; ta misel se krije z njegovo predstavo; pojma se ne krijeta
2. star. biti prikrit, skrivati se: tu se krije neka misel; za vsem tem se krijejo določene težnje / take ideje se krijejo v njegovi filozofiji
- krijóč -a -e:
krijoča barva
- krít -a -o:
ravnal je tako, da je bil vedno krit; ta denar je krit z državnim posojilom; s slamo krito poslopje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 6
- Naslednja »