Analiza razpoloženja
V slovenščini se pojavlja termin analiza sentimenta (ang. sentiment analysis ), ki označuje računalniško analizo stališč govorca ali pisca, izraženih v besedilu. Beseda sentiment v slovenščini po SSKJ2 pomeni čustvo, tukaj pa po našem razumevanju ne gre za čustvo. V angleščini se poleg omenjenega termina uporablja še termin opinion analysis . V slovenščini se pojavljata še ustreznika analiza mnenj in rudarjenje mnenj. Kateri termin bi bil v slovenščini najprimernejši?
Zadetki iskanja
Terminološka svetovalnica
Terminološka
Terminološka
Tlačna poškodba
Zanima me termin s področja oskrbe ran. V angleščini se je nekaj časa uporabljal termin pressure ulcer , ki označuje poškodovani del kože ali spodaj ležečega tkiva, ki nastane zaradi dolgotrajnega stalnega pritiska na mesto na koži in posledično motenega pretoka krvi. V slovenščini se je uporabljal ustreznik razjeda zaradi pritiska. V angleščini je pred nekaj leti prišlo do menjave termina z bolj ustreznim, in sicer se je pojem začel označevati s terminom pressure injury. V slovenščini se je pojavil ustreznik poškodba zaradi pritiska pa tudi poškodba tkiva zaradi tlaka, poškodba kože zaradi tlaka. Kateri termin je v slovenščini najustreznejši?
Zanima me termin s področja oskrbe ran. V angleščini se je nekaj časa uporabljal termin pressure ulcer , ki označuje poškodovani del kože ali spodaj ležečega tkiva, ki nastane zaradi dolgotrajnega stalnega pritiska na mesto na koži in posledično motenega pretoka krvi. V slovenščini se je uporabljal ustreznik razjeda zaradi pritiska. V angleščini je pred nekaj leti prišlo do menjave termina z bolj ustreznim, in sicer se je pojem začel označevati s terminom pressure injury. V slovenščini se je pojavil ustreznik poškodba zaradi pritiska pa tudi poškodba tkiva zaradi tlaka, poškodba kože zaradi tlaka. Kateri termin je v slovenščini najustreznejši?
Terminološka
Agensni subjekt
V družboslovnih vedah se v angleščini pogosto uporablja termin agens , ki ga pozna tudi SSKJ2. Agens opisuje sposobnost delovanja političnega akterja. Poleg tega pa se v angleščini uporablja tudi pridevnik agentic , za katerega se zdi, da v slovenščini nima ustreznika. Zato me zanima, kako v slovenščini poimenovati angleški termin agentic subject , ki označuje subjekt, ki mu je pripisana sposobnost delovanja. Pišem namreč znanstveni prispevek o proučevanju človekovih pravic v okviru m ednarodnih odnosov, in sicer s perspektive poststrukturalistične kritične sociološke teorije človekovih pravic in kritičnih študij mladine. Tema prispevka je izgradnja reprezentacije mladine kot subjekta s političnim delovanjem skozi mednarodni diskurz. V tem kontekstu se tradicionalno govori o mednarodnih akterjih (ang. actors ), o sposobnosti njihovega delovanja pa kot o akternosti (ang. actorness ) ali akterski sposobnosti . V zadnjem desetletju je pojem mednarodnega akterja v mednarodnih odnosih postal predmet obsežne kritike zaradi državocentričnosti. Raziskovalci izpostavljajo tudi, da izključuje marginalizirane kolektivne akterje. Zato se v prispevku namensko želim izogniti uporabi poimenovanja akter , namesto tega bi uporabila slovensko poimenovanje za angleški termin agentic subject . Prosim torej za mnenje, kaj bi bilo najprimerneje: pojem poimenovati agentični subjekt , za agentic poiskati kak drug slovenski ustreznik ali uporabiti opisno poimenovanje subjekt z agensom .
V družboslovnih vedah se v angleščini pogosto uporablja termin agens , ki ga pozna tudi SSKJ2. Agens opisuje sposobnost delovanja političnega akterja. Poleg tega pa se v angleščini uporablja tudi pridevnik agentic , za katerega se zdi, da v slovenščini nima ustreznika. Zato me zanima, kako v slovenščini poimenovati angleški termin agentic subject , ki označuje subjekt, ki mu je pripisana sposobnost delovanja. Pišem namreč znanstveni prispevek o proučevanju človekovih pravic v okviru m ednarodnih odnosov, in sicer s perspektive poststrukturalistične kritične sociološke teorije človekovih pravic in kritičnih študij mladine. Tema prispevka je izgradnja reprezentacije mladine kot subjekta s političnim delovanjem skozi mednarodni diskurz. V tem kontekstu se tradicionalno govori o mednarodnih akterjih (ang. actors ), o sposobnosti njihovega delovanja pa kot o akternosti (ang. actorness ) ali akterski sposobnosti . V zadnjem desetletju je pojem mednarodnega akterja v mednarodnih odnosih postal predmet obsežne kritike zaradi državocentričnosti. Raziskovalci izpostavljajo tudi, da izključuje marginalizirane kolektivne akterje. Zato se v prispevku namensko želim izogniti uporabi poimenovanja akter , namesto tega bi uporabila slovensko poimenovanje za angleški termin agentic subject . Prosim torej za mnenje, kaj bi bilo najprimerneje: pojem poimenovati agentični subjekt , za agentic poiskati kak drug slovenski ustreznik ali uporabiti opisno poimenovanje subjekt z agensom .
Terminološka
Geološka raznovrstnost
UNESCO je razglasil nov svetovni dan, ki se v angleščini imenuje International Geodiversity Day . Angleški termin geodiversity je definiran kot mnogovrstnost neživih elementov narave – kamnin, mineralov, fosilov, prsti, sedimentov, reliefnih oblik, topografije, geoloških in morfogenetskih procesov ter hidroloških elementov, kot so reke in jezera. Pojem je povezan z biotsko raznovrstnostjo (ang. biodiversity ) in je osnova vsakega ekosistema. Nacionalni odbor za program IGGP (ang. International Geoscience and Geoparks programme ) Slovenske nacionalne komisije za UNESCO je razpravljal o najprimernejšem slovenskem poimenovanju in pri tem upošteval tudi poimenovanje International Biodversity Day , ki mu v slovenščini ustreza Mednarodni dan biotske raznovrstnosti , vendar ta primer odbora ni prepričal. Zaradi zelo široke definicije geopestrosti bi bilo slovensko poimenovanje Mednarodni dan geološke raznolikosti preozko, saj bi izključevalo vse elemente, ki ne sodijo med geološke pojave. Poimenovanje Mednarodni dan georaznovrstnosti pa je zelo okorno in zato neprimerno. Odboru se zdi najprimernejše poimenovanje Mednarodni dan geopestrosti , vendar bi rad pridobil še mnenje jezikoslovne stroke.
UNESCO je razglasil nov svetovni dan, ki se v angleščini imenuje International Geodiversity Day . Angleški termin geodiversity je definiran kot mnogovrstnost neživih elementov narave – kamnin, mineralov, fosilov, prsti, sedimentov, reliefnih oblik, topografije, geoloških in morfogenetskih procesov ter hidroloških elementov, kot so reke in jezera. Pojem je povezan z biotsko raznovrstnostjo (ang. biodiversity ) in je osnova vsakega ekosistema. Nacionalni odbor za program IGGP (ang. International Geoscience and Geoparks programme ) Slovenske nacionalne komisije za UNESCO je razpravljal o najprimernejšem slovenskem poimenovanju in pri tem upošteval tudi poimenovanje International Biodversity Day , ki mu v slovenščini ustreza Mednarodni dan biotske raznovrstnosti , vendar ta primer odbora ni prepričal. Zaradi zelo široke definicije geopestrosti bi bilo slovensko poimenovanje Mednarodni dan geološke raznolikosti preozko, saj bi izključevalo vse elemente, ki ne sodijo med geološke pojave. Poimenovanje Mednarodni dan georaznovrstnosti pa je zelo okorno in zato neprimerno. Odboru se zdi najprimernejše poimenovanje Mednarodni dan geopestrosti , vendar bi rad pridobil še mnenje jezikoslovne stroke.
Terminološka
Gostota energije razpokanja
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin cracking energy density , ki označuje 'gostoto elastične deformacijske energije, ki je na voljo za rast razpoke v določeni materialni ravnini'. Razmišljamo o zvezah energijska gostota loma in gostota lomne energije . Kateri termin je po vašem mnenju ustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin cracking energy density , ki označuje 'gostoto elastične deformacijske energije, ki je na voljo za rast razpoke v določeni materialni ravnini'. Razmišljamo o zvezah energijska gostota loma in gostota lomne energije . Kateri termin je po vašem mnenju ustreznejši?
Terminološka
Hekaton
Zanima me vaše mnenje, ali bi izraz hekaton lahko poslovenili tako, da bi bil vsem razumljiv. Termin označuje organiziran dogodek, na katerem se združijo različni posamezniki z namenom reševanja določenega problema, iskanja inovativnih rešitev ali ustvarjanja inovativnih produktov.
Zanima me vaše mnenje, ali bi izraz hekaton lahko poslovenili tako, da bi bil vsem razumljiv. Termin označuje organiziran dogodek, na katerem se združijo različni posamezniki z namenom reševanja določenega problema, iskanja inovativnih rešitev ali ustvarjanja inovativnih produktov.
Terminološka
Minimalistični tek, bosi tek
Kako ustrezno poimenovati tek v različni vrsti obutve oz. brez nje. Ali lahko teku v minimalistični obutvi rečemo minimalistični tek (ang. minimalist running )? In kako je primerno poimenovati tek, ko tečemo bosi? Ali bos tek ali tek bos ali bosonogi tek (ang. barefoot running )?
Kako ustrezno poimenovati tek v različni vrsti obutve oz. brez nje. Ali lahko teku v minimalistični obutvi rečemo minimalistični tek (ang. minimalist running )? In kako je primerno poimenovati tek, ko tečemo bosi? Ali bos tek ali tek bos ali bosonogi tek (ang. barefoot running )?
Terminološka
Naravni sovražnik
V biologiji je za plenilce in parazite, ki živijo na račun drugih organizmov, uveljavljen termin naravni sovražnik . V angleškem jeziku se za obravnavani pojem pojavljajo termini natural enemy , biological control in biocontrol . Ker se mi izraz naravni sovražnik z biološkega vidika ne zdi najbolj primeren, iščem drugo ustrezno knjižno slovensko poimenovanje. V mislih sem imel besedno zvezo naravni regulator , vendar nisem prepričan, ali je beseda regulator knjižna slovenska. Poleg tega naj bi imel glagol regulirati bolj pomen nadzora nad delovanjem nekoga ali nečesa. Druga možnost je besedna zveza naravna kontrola . Beseda kontrola naj bi pomenila usmerjanje ali omejevanje nekoga ali nečesa, zato se mi zdi primerna, vendar tudi tu ne vem, če je beseda kontrola knjižna slovenska. Tretja možnost je besedna zveza naravni nasprotnik . Beseda nasprotnik je sicer knjižna slovenska, ampak se mi izraz ne zdi najbolj posrečen. Nasprotnika se na primer borita za isti cilj, v primeru plenilca in plena pa plenilec napade plen in ga s tem ovira – verjetno v tem primeru ne gre za nasprotovanje.
V biologiji je za plenilce in parazite, ki živijo na račun drugih organizmov, uveljavljen termin naravni sovražnik . V angleškem jeziku se za obravnavani pojem pojavljajo termini natural enemy , biological control in biocontrol . Ker se mi izraz naravni sovražnik z biološkega vidika ne zdi najbolj primeren, iščem drugo ustrezno knjižno slovensko poimenovanje. V mislih sem imel besedno zvezo naravni regulator , vendar nisem prepričan, ali je beseda regulator knjižna slovenska. Poleg tega naj bi imel glagol regulirati bolj pomen nadzora nad delovanjem nekoga ali nečesa. Druga možnost je besedna zveza naravna kontrola . Beseda kontrola naj bi pomenila usmerjanje ali omejevanje nekoga ali nečesa, zato se mi zdi primerna, vendar tudi tu ne vem, če je beseda kontrola knjižna slovenska. Tretja možnost je besedna zveza naravni nasprotnik . Beseda nasprotnik je sicer knjižna slovenska, ampak se mi izraz ne zdi najbolj posrečen. Nasprotnika se na primer borita za isti cilj, v primeru plenilca in plena pa plenilec napade plen in ga s tem ovira – verjetno v tem primeru ne gre za nasprotovanje.
Terminološka
Odgledovanje
S kolegico piševa strokovni članek o komunikaciji gluhih in naglušnih oseb. Iz uredništva revije so naju opozorili na poimenovanje odgledovanje , ki ga v slovarjih na portalu Fran ni. Zato naj bi ga nadomestili s poimenovanjem branje z ustnic , vendar je odgledovanje veliko več kot samo branje z ustnic , saj označuje tako branje z ustnic kot tudi zaznavanje neverbalnih obraznih znakov. Katero poimenovanje naj uporabiva?
S kolegico piševa strokovni članek o komunikaciji gluhih in naglušnih oseb. Iz uredništva revije so naju opozorili na poimenovanje odgledovanje , ki ga v slovarjih na portalu Fran ni. Zato naj bi ga nadomestili s poimenovanjem branje z ustnic , vendar je odgledovanje veliko več kot samo branje z ustnic , saj označuje tako branje z ustnic kot tudi zaznavanje neverbalnih obraznih znakov. Katero poimenovanje naj uporabiva?
Terminološka
Odznačenje alergije na penicilin
Zanima me, kako bi v slovenščini poimenovali pojem, ki ga v angleščini označuje termin penicilin allergy de-labelling . Pri pojmu gre za to, da se pri pacientih, ki imajo oznako, da so alergični na penicilin (pa ni nujno, da je diagnoza pravilna), z diagnostičnim postopkom ta oznaka odstrani. Potrebovali bi termin, ki bi bil tako enostaven in enoznačen, da bi ga razumela tudi laična javnost. Pojavlja se na primer poimenovanje odstranitev oznake alergije na penicilin .
Zanima me, kako bi v slovenščini poimenovali pojem, ki ga v angleščini označuje termin penicilin allergy de-labelling . Pri pojmu gre za to, da se pri pacientih, ki imajo oznako, da so alergični na penicilin (pa ni nujno, da je diagnoza pravilna), z diagnostičnim postopkom ta oznaka odstrani. Potrebovali bi termin, ki bi bil tako enostaven in enoznačen, da bi ga razumela tudi laična javnost. Pojavlja se na primer poimenovanje odstranitev oznake alergije na penicilin .
Terminološka
Omogočitelj
Pri prevajanju, predvsem iz angleščine, imamo nemalokrat težave pri tvorjenju samostalnikov in jih v besedilu pogosto prevedemo opisno z glagolsko obliko. Za angleški enabler ('kdor ali kar omogoči, da se nekaj zgodi') imamo v Evrotermu 4 različne opisne ustreznice (kdor zagotavlja možnost; kdor omogoča (kaj); kar da možnost; ki omogoča). V neki magistrski nalogi sem našla prevod omogočitelj ('nekaj (oseba, oprema, zgradba, sistem, orodje, stroji, naprave, osnovno sredstvo ali drugi vir), ki se uporablja za izvedbo aktivnosti'). Zanima me predvsem, koliko so take nove besede oz. neologizmi dopustni s stališča slovenskih oblikoslovnih pravil. Ali je s stališča jezikovne stroke bolje, da v takih primerih prevajamo opisno, ali poiščemo obstoječi izraz in mu 'pripnemo' nov pomen ali oblikujemo nov izraz, ki bi se ustalil skozi rabo?
Pri prevajanju, predvsem iz angleščine, imamo nemalokrat težave pri tvorjenju samostalnikov in jih v besedilu pogosto prevedemo opisno z glagolsko obliko. Za angleški enabler ('kdor ali kar omogoči, da se nekaj zgodi') imamo v Evrotermu 4 različne opisne ustreznice (kdor zagotavlja možnost; kdor omogoča (kaj); kar da možnost; ki omogoča). V neki magistrski nalogi sem našla prevod omogočitelj ('nekaj (oseba, oprema, zgradba, sistem, orodje, stroji, naprave, osnovno sredstvo ali drugi vir), ki se uporablja za izvedbo aktivnosti'). Zanima me predvsem, koliko so take nove besede oz. neologizmi dopustni s stališča slovenskih oblikoslovnih pravil. Ali je s stališča jezikovne stroke bolje, da v takih primerih prevajamo opisno, ali poiščemo obstoječi izraz in mu 'pripnemo' nov pomen ali oblikujemo nov izraz, ki bi se ustalil skozi rabo?
Terminološka
Platinov ion
Priročniki za imenovanje anorganskih kemijskih spojin po sistematični nomenklaturi IUPAC, ki je uveljavljena v kemijski stroki, navajajo, da imena kationov izhajajo iz slovenskega imena elementa in se tvorijo z obrazilom - ov oziroma - ev . Tako kation kalija imenujemo kalijev ion , kation natrija natrijev ion in podobno. Težave povzroča imenovanje kationa platine, saj je platina edini element ženskega slovničnega spola. Zanima me, ali je bolj primerno strogo upoštevati imenovanje z obrazilom -ov / -ev ter ga poimenovati platinov ion ali je primernejša raba imena, pri tvorjenju katerega upoštevamo slovnični spol elementa (torej platinin ion ).
Priročniki za imenovanje anorganskih kemijskih spojin po sistematični nomenklaturi IUPAC, ki je uveljavljena v kemijski stroki, navajajo, da imena kationov izhajajo iz slovenskega imena elementa in se tvorijo z obrazilom - ov oziroma - ev . Tako kation kalija imenujemo kalijev ion , kation natrija natrijev ion in podobno. Težave povzroča imenovanje kationa platine, saj je platina edini element ženskega slovničnega spola. Zanima me, ali je bolj primerno strogo upoštevati imenovanje z obrazilom -ov / -ev ter ga poimenovati platinov ion ali je primernejša raba imena, pri tvorjenju katerega upoštevamo slovnični spol elementa (torej platinin ion ).
Terminološka
Podprijavljeno nasilje
Zanima nas, kateri slovenski termin bi lahko uporabili za angleški termin underreported violence , ki označuje pojav, da je v družbi nasilja več, kot ga kažejo uradne prijave organom pregona in njihove uradne statistike.
Zanima nas, kateri slovenski termin bi lahko uporabili za angleški termin underreported violence , ki označuje pojav, da je v družbi nasilja več, kot ga kažejo uradne prijave organom pregona in njihove uradne statistike.
Terminološka
Pravica do odklopa
Zanima me, kako bi v slovenščino prevedli angleški termin right to disconnect ? Ali gre za pravico do odklopa , pravico do prekinitve povezave ali še kaj tretjega? Ker naj bi Slovenija v kratkem sprejela zakon o tej problematiki, je pomembna tudi ustrezna in usklajena terminologija. Angleški termin na področju delovnega prava označuje pravico delavca do dnevnega prostega časa, da po delu prekine svoje tehnološke naprave (ne odgovarja na sms sporočila, elektronsko pošto, telefone). Menim, da pravica do odklopa ni najprimernejše poimenovanje, saj delavec ni električna napeljava, ki jo je moč odklopiti. Pravica do prekinitve povezave pa je po mojem mnenju predolg termin. Zanima me vaše mnenje.
Zanima me, kako bi v slovenščino prevedli angleški termin right to disconnect ? Ali gre za pravico do odklopa , pravico do prekinitve povezave ali še kaj tretjega? Ker naj bi Slovenija v kratkem sprejela zakon o tej problematiki, je pomembna tudi ustrezna in usklajena terminologija. Angleški termin na področju delovnega prava označuje pravico delavca do dnevnega prostega časa, da po delu prekine svoje tehnološke naprave (ne odgovarja na sms sporočila, elektronsko pošto, telefone). Menim, da pravica do odklopa ni najprimernejše poimenovanje, saj delavec ni električna napeljava, ki jo je moč odklopiti. Pravica do prekinitve povezave pa je po mojem mnenju predolg termin. Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Soobstajanje
Prosila bi za nasvet glede najustreznejšega slovenskega poimenovanja za angleški termin interbeing , ki označuje medsebojno povezanost vseh stvari, povezanih na podlagi človekovih dejanj, čustev, misli, pravzaprav vsega, kar je del narave. V slovenščini se pojavljajo medobstajanje , nekoliko boljše se mi zdi medsebojno obstajanje (tudi medsebojni obstoj , medsebojno bivanje ), pojavljata se tudi vzajemno soodvisno bivanje in medsebojna soodvisnost .
Prosila bi za nasvet glede najustreznejšega slovenskega poimenovanja za angleški termin interbeing , ki označuje medsebojno povezanost vseh stvari, povezanih na podlagi človekovih dejanj, čustev, misli, pravzaprav vsega, kar je del narave. V slovenščini se pojavljajo medobstajanje , nekoliko boljše se mi zdi medsebojno obstajanje (tudi medsebojni obstoj , medsebojno bivanje ), pojavljata se tudi vzajemno soodvisno bivanje in medsebojna soodvisnost .
Terminološka
Spolno napeljevanje otrok
Zanima nas, kateri slovenski termin bi lahko uporabili za angleški termin grooming . Termin označuje pojav, ko nekdo z otrokom namenoma zgradi spletno (ali realno) zvezo in ga nato preslepi, da bi ga prisilil v seksualno dejanje. Nismo zasledili, da bi se v slovenščino prevajal, ampak se uporablja kar angleški termin.
Zanima nas, kateri slovenski termin bi lahko uporabili za angleški termin grooming . Termin označuje pojav, ko nekdo z otrokom namenoma zgradi spletno (ali realno) zvezo in ga nato preslepi, da bi ga prisilil v seksualno dejanje. Nismo zasledili, da bi se v slovenščino prevajal, ampak se uporablja kar angleški termin.
Terminološka
Starejša oseba
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
Terminološka
Trivialna imena barvil
Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?
Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?
Terminološka
Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje
V Uradu vlade za komuniciranje se v zadnjih mesecih ukvarjamo z dezinformacijami oziroma FIMI . To je kratica, tvorjena iz angleškega termina foreign information manipulation and interference , ki označuje vmešavanje iz tujine, pri katerem tuje države ali posamezni akterji namenoma širijo dezinformacije, da bi z manipulacijami vplivali na politične procese, volitve ali splošno družbeno dinamiko posamezne države. Gre za namerno, manipulativno in usklajeno delovanje držav ali njihovih pooblaščencev na ozemlju matične države ali zunaj ozemlja matične države. Ugotovili smo, da za to področje v rabi še ni slovenskih poimenovanj. Poleg različnih slovenskih poimenovanj za FIMI – pojavljajo se manipuliranje informacij in vmešavanje od zunaj , tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje , zunanje informacijske manipulacije , zunanje informacijsko manipulativno vmešavanje – obstajata še dva angleška termina, ki nimata slovenskih ustreznikov, in sicer misinformation in malinformation . Prvi termin označuje napačne ali zavajajoče informacije, ki jih nekdo širi v dobri veri brez škodljivega namena, vendar pa še vedno lahko povzročijo škodo, drugi termin pa informacije, ki temeljijo na resnici, vendar so vzete iz konteksta in pogosto napihnjene. Posledično so zavajajoče in zato potencialno škodljive. Za misinformation smo razmišljali o poimenovanju nenamerna napačna informacija ali zavajajoča informacija , za malinformation pa o poimenovanju malinformacija . Za disinformation se uporablja dezinformacija , ki označuje dokazljivo lažno ali zavajajočo informacijo, ki je ustvarjena z namenom zavajanja ali doseganja ekonomske ali politične koristi in lahko povzroči javno škodo.
V Uradu vlade za komuniciranje se v zadnjih mesecih ukvarjamo z dezinformacijami oziroma FIMI . To je kratica, tvorjena iz angleškega termina foreign information manipulation and interference , ki označuje vmešavanje iz tujine, pri katerem tuje države ali posamezni akterji namenoma širijo dezinformacije, da bi z manipulacijami vplivali na politične procese, volitve ali splošno družbeno dinamiko posamezne države. Gre za namerno, manipulativno in usklajeno delovanje držav ali njihovih pooblaščencev na ozemlju matične države ali zunaj ozemlja matične države. Ugotovili smo, da za to področje v rabi še ni slovenskih poimenovanj. Poleg različnih slovenskih poimenovanj za FIMI – pojavljajo se manipuliranje informacij in vmešavanje od zunaj , tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje , zunanje informacijske manipulacije , zunanje informacijsko manipulativno vmešavanje – obstajata še dva angleška termina, ki nimata slovenskih ustreznikov, in sicer misinformation in malinformation . Prvi termin označuje napačne ali zavajajoče informacije, ki jih nekdo širi v dobri veri brez škodljivega namena, vendar pa še vedno lahko povzročijo škodo, drugi termin pa informacije, ki temeljijo na resnici, vendar so vzete iz konteksta in pogosto napihnjene. Posledično so zavajajoče in zato potencialno škodljive. Za misinformation smo razmišljali o poimenovanju nenamerna napačna informacija ali zavajajoča informacija , za malinformation pa o poimenovanju malinformacija . Za disinformation se uporablja dezinformacija , ki označuje dokazljivo lažno ali zavajajočo informacijo, ki je ustvarjena z namenom zavajanja ali doseganja ekonomske ali politične koristi in lahko povzroči javno škodo.
Terminološka
Zamenjava igralca
Zadnje čase vsi komentatorji nogometnih tekem pri menjavi dveh igralcev v polju govorijo o zamenjavi . Zamenjava pomeni, da imaš nekoga za drugega, kot je v resnici, npr. Jožeta za Franca, menjava igralca pa označuje dejanje, pri katerem igralec vstopi v igro in zavzame mesto igralca, ki igrišče zapusti.
Zadnje čase vsi komentatorji nogometnih tekem pri menjavi dveh igralcev v polju govorijo o zamenjavi . Zamenjava pomeni, da imaš nekoga za drugega, kot je v resnici, npr. Jožeta za Franca, menjava igralca pa označuje dejanje, pri katerem igralec vstopi v igro in zavzame mesto igralca, ki igrišče zapusti.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 34
Dostopnost