Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
abstinírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.
Celotno geslo Vezljivostni G
abstinírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.
Celotno geslo Frazemi
ad acta Frazemi s sestavino ad acta:
bíti ad acta, dáti kàj ad acta, správiti kàj ad acta
Celotno geslo eSSKJ
adíjo medmet [adíjo]
    1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
      1.1. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
    2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
    3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
    4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca
      4.1. kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...
SSKJ²
aêrodinámičen in áerodinámičen -čna -o prid. (ȇ-á; ȃ-á)
nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile
// ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike
    aêrodinámično in áerodinámično prisl.:
    aerodinamično oblikovano vozilo
Pravopis
afirmírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afirmíranje (ȋ) koga/kaj ~ svoj položaj utrditi, uveljaviti
afirmírati se -am se (ȋ) ~ ~ kot igralec uveljaviti se; afirmirati se pred kom/čim ~ ~ ~ svetom izkazati se, doseči priznanje
Terminološka
Agensni subjekt
V družboslovnih vedah se v angleščini pogosto uporablja termin agens , ki ga pozna tudi SSKJ2. Agens opisuje sposobnost delovanja političnega akterja. Poleg tega pa se v angleščini uporablja tudi pridevnik agentic , za katerega se zdi, da v slovenščini nima ustreznika. Zato me zanima, kako v slovenščini poimenovati angleški termin agentic subject , ki označuje subjekt, ki mu je pripisana sposobnost delovanja. Pišem namreč znanstveni prispevek o proučevanju človekovih pravic v okviru m ednarodnih odnosov, in sicer s perspektive poststrukturalistične kritične sociološke teorije človekovih pravic in  kritičnih študij mladine. Tema prispevka je izgradnja reprezentacije mladine kot subjekta s političnim delovanjem skozi mednarodni diskurz. V tem kontekstu se tradicionalno govori o mednarodnih akterjih (ang. actors ), o sposobnosti njihovega delovanja pa kot o akternosti (ang. actorness ) ali akterski sposobnosti . V zadnjem desetletju je pojem mednarodnega akterja v mednarodnih odnosih postal predmet obsežne kritike zaradi državocentričnosti. Raziskovalci izpostavljajo tudi, da izključuje marginalizirane kolektivne akterje. Zato se v prispevku namensko želim izogniti uporabi poimenovanja akter , namesto tega bi uporabila slovensko poimenovanje za angleški termin agentic subject . Prosim torej za mnenje, kaj bi bilo najprimerneje: pojem poimenovati agentični subjekt , za agentic poiskati kak drug slovenski ustreznik ali uporabiti opisno poimenovanje subjekt z agensom .
Celotno geslo eSSKJ
agílen agílna agílno pridevnik [agílən]
    1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine
      1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
    2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
      2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost]
    1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine
      1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
    2. ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
ETIMOLOGIJA: ↑agilen
Celotno geslo Vezljivostni G
agitírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).
2.
kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.
Celotno geslo eSSKJ
àh medmet
    1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
      1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
    2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
    3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost
      3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
      3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
      3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
    5. izraža čustveno podkrepitev izjave
      5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
Celotno geslo eSSKJ16
ahtati -am nedovršni glagol
1. kdo; na kaj prisojati čemu pomembnost
2. kdo; kaj iskati način za dosego, uresničitev česa
3. negotovo, kdo; k čemu prizadevati si čim prej narediti kaj; SODOBNA USTREZNICA: hiteti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih
Celotno geslo eSSKJ
ájêj in ájej in ajêj, ájaj
Celotno geslo eSSKJ16
ajfrati -am nedovršni glagol
1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se
1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se
2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen
3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen
FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih
SSKJ²
ákcijski1 in akcíjski -a -o prid. (á; ȋ)
1. nanašajoč se na akcija1: sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani / sestaviti akcijski odbor, načrt, program; potrebna je bila čim večja akcijska enotnost / akcijski film, junak, prizor; akcijska pustolovščina / akcijska cena, prodaja; banke so pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov
2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva; akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta
Celotno geslo eSSKJ16
ako1 (aku, ako, oku) veznik
1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1 s povednim naklonom
1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje
1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja
1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja
1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku
1.2 s pogojnim naklonom
2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
2.1 s povednim naklonom
2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
2.2 s pogojnim naklonom
3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
4. v predmetnih odvisnih stavkih
4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.1.1 s povednim naklonom
4.1.2 s pogojnim naklonom
4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.2.1 s povednim naklonom
4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire
4.2.2 s pogojnim naklonom
5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker
7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim
8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da
9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: ako Bog hoče
Celotno geslo Vezljivostni G
aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.
Celotno geslo Vezljivostni G
aktualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).
Celotno geslo Vezljivostni G
alarmírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.
Čebelarstvo
álfa glukozidáza -- -e ž
Število zadetkov: 5116