Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
peričnik [perȋčnik] samostalnik moškega spola

moški, ki se ukvarja s pranjem

Celotno geslo Pohlin
perilnik [perȋlnik] samostalnik moškega spola

debelejša palica, s katero so pri pranju udarjali po perilu

PRIMERJAJ: perulja

Celotno geslo Pohlin
perulja [perúlja] samostalnik ženskega spola

debelejša palica, s katero so pri pranju udarjali po perilu

PRIMERJAJ: perilnik

Celotno geslo Pohlin
pomesti [pomésti pomédem] dovršni glagol

pomesti, počistiti

Celotno geslo Pohlin
pometati [pomẹ́tati pomẹ̑tam] nedovršni glagol

pometati, čistiti

Celotno geslo Pohlin
pomije [pomíje] množinski samostalnik ženskega spola

pomije, tj. voda od pomivanja posode

Celotno geslo Pohlin
pomijnik [pomȋjnik] samostalnik moškega spola

pomivalno korito

Celotno geslo Pohlin
poreslo [porẹ́slo] samostalnik srednjega spola
  1. iz slame narejena vrvica, vez
  2. iz slame narejena krpa za pomivanje posode
Celotno geslo Pohlin
pospraviti [pospráviti posprȃvim] dovršni glagol
  1. pospraviti
  2. pripraviti prtljago za potovanje
Celotno geslo Pohlin
prati [práti pérem] nedovršni glagol

prati

Celotno geslo Pohlin
prečobirati [prȅčobírati prȅčobȋram] nedovršni glagol

prebirati, čistiti; odtrgavati neuporabne, gnile dele

Pleteršnik
pritę̑pək, -pka, m. der Schmarotzer: potrebno je čistiti drevesa teh pritepkov (lišajev, mahu, odmrle lubadi), Nov.
Celotno geslo Pohlin
pucati [púcati púcam] nedovršni glagol

koroško čistiti

Pleteršnik
ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — (pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.-Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.-Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras-Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.-Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.-Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.-Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.
Celotno geslo Pohlin
razvijati [razvíjati razvíjam] nedovršni glagol

razvijati, tj. delati, da kaj preneha biti zavito, navito

Celotno geslo Pohlin
retati [rẹ̑tati rẹ̑tam] nedovršni glagol

ločevati zrnje od plev; vejati

Prekmurski
ríbati -am nedov. ribati, čistiti z drgnjenjem: Potom je [kamne] z-vôdov polejéjo i z-pêszkom ribajo KAJ 1870, 81
Celotno geslo Pohlin
rifnati [rifnáti rifnȃm] nedovršni glagol

smukati, tj. s potegi z oprijemajočo roko čistiti

Celotno geslo Pohlin
skubsti [skúbsti skúbem] nedovršni glagol

odstranjevati perje; skubsti

Prekmurski
snájžiti tudi snážiti -im nedov.
1. snažiti, čistiti: Máli golôbek si na strehi snájži perôti BJ 1886, 43; Sznáj'zte roké grejsniczke KŠ 1771, 751; Doklam bodo ſzvoje kotrige, Ti nepobo'zni ſznáj'zili BKM 1789, 330
2. lepšati, krasiti: Pamet nam sznâ'zi z-môdrosztjov KAJ 1848, 128; Tvoj Sion tí pout ſznáj'zi BKM 1789, 21; Ár ſznáj'zite zvüna vas pehár KŠ 1771, 77; Ti nam sznâ'zi poti KAJ 1870, 5; Sznâ'zte szvétek z vêcsiczami TA 1848, 98; Naj li ſznâ'zi 'zitek moj BRM 1823, 80; pren. da návuk naſega zvelicsitela Bogá vu vſzem ſznáj'zijo KŠ 1771, 659
snájžiti se -im se lepšati se, krasiti se: i 'zene ſze naj ſznáj'zijo KŠ 1771, 636; Ár tak ſzo ſze nigda i one ſzvéte 'zene ſznáj'zile KŠ 1771, 708
Število zadetkov: 103