Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
fébruarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na februar: megla februarskih dni / takrat je bil aprila še pravi februarski mraz; članek je izšel v februarski številki revije
♦ zgod. februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; februarska revolucija buržoaznodemokratična revolucija februarja 1848 v Franciji
SSKJ
feljtonístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na feljton ali feljtonistiko: feljtonistični spisi / članek je napisan v feljtonističnem tonu
SSKJ
filípika -e ž (ī) knjiž. oster, napadalen govor ali članek: v prvi polovici letnika je izšlo precej filipik in polemik; na mednarodnih konferencah diplomati tekmujejo v duhovitosti in filipikah; filipika proti vojni
SSKJ
fotokopírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti fotokopijo česa: fotokopirati članek
SSKJ
frázast -a -o prid. (á) slabš. poln fraz, puhlic: frazast članek; kritika je površna in frazasta / frazast človek frazerski
SSKJ
fulminánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. ognjevit, navdušujoč: fulminanten članek, govor
SSKJ
glósa -e ž (ọ̑) 
  1. 1. krajše pojasnilo k tekstu; opomba, pripis: v latinskem tekstu so glose v domačem jeziku; glose v oklepajih / zakonik z glosami
  2. 2. kratek članek, ki navadno duhovito obravnava kaj aktualnega: objavlja kritične glose o knjižnih novostih; priložnostne glose; glosa o problemih likovne vzgoje; glose v dnevnem in revialnem tisku
  3. 3. lit. pesem iz štirih decim, katerih zadnje vrstice dajo zaključeno misel: pisati sonete in glose / Prešernova Glosa
SSKJ
góvor -a m (ọ̑) 
  1. 1. oblikovanje besed, stavkov z govorilnimi organi: s ceste se je slišal glasen govor; neizrazit, nosljajoč govor; motnje, tehnika govora / obvladati kak jezik v govoru in pisavi / spoznati koga po govoru
    // sposobnost tega oblikovanja: človeka loči od drugih živih bitij tudi govor; v bolezni je izgubil vid in govor / dar govora; imeti dar govora biti dober govornik
    ●     iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti
  2. 2. izražanje misli z govorjenjem: obtičati sredi govora; seči, vpasti komu v govor / svoboda govora
  3. 3. izmenjava mnenj, misli; pogovor: govor je nanesel na očeta; napeljal je govor na svoj članek; obrniti, zasukati govor drugam / v povedno-prislovni rabi, navadno z nikalnico: o tem bo še govor, pog. govora prihodnjič; zdaj ni govor o premirju se ne govori; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanj; ekspr. o kakem spanju sploh ni bilo govora; pren. govor pesti
    // v medmetni rabi, z nikalnico izraža močno zanikanje: ni govora, da bi ga še čakal / »Ali grem lahko v kino?« »Ni govora.«
  4. 4. sestavek o kaki stvari, ki se neposredno podaja v javnosti, ali podajanje tega sestavka: predsednikov govor je vse navdušil; govor je dolgo trajal; govora ni govoril, ampak bral; izdati govore v knjigi; prenašati govor po radiu in televiziji; v govoru je poudaril, da je potrebna takojšnja pomoč; dolgovezen, ognjevit, oster govor; otvoritveni, pozdravni, uvodni govor / pog. imeti, nižje pog. držati govor govoriti
  5. 5. s prilastkom jezik, zlasti v govorjeni obliki: izobraženci so začeli povzdigovati v knjižni jezik tudi domači govor; nemški govor je še kar razumela; slovenskega govora ne bo nikoli pozabil / ljudski, otroški, pesniški govor; govor izobražencev; pren. likovni govor; govor oči in kretenj
    ♦     lingv. govor jezikovni sistem v okviru kakega narečja; odvisni ali indirektni govor navajanje tujega sporočila v slovnični odvisnosti od poročevalčevega govorjenja; premi ali direktni govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki
SSKJ
grmádenje -a s (ā) glagolnik od grmaditi: grmadenje skal pod ledenikom / grmadenje gradiva za članek
SSKJ
honorár -ja m (ā) 
  1. 1. enkratno plačilo za umetniško ali znanstveno delo in za storitve ljudi svobodnih poklicev: dobiti, plačati honorar; pogajati se za honorar; visok honorar; honorar za članek / avtorski honorar; odvetniški, zdravniški honorar
  2. 2. plačilo za delo, navadno umsko, ki ni vezano na redno delovno razmerje: honorar za predavanja na večerni šoli
SSKJ
honorírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati honorar: honorirati članek; to delo dobro honorirajo
    honoríran -a -o: honoriran knjigovodja
SSKJ
hujskáški -a -o prid. (á) ki (rad) hujska: hujskaški človek / hujskaški članek, govor
SSKJ
informatíven -vna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ki temelji na poročanju o čem, brez izražanja lastnega mnenja; poročevalen, obveščevalen: kratek informativen članek, sestavek; njegov referat je bil samo informativen / informativne radijske, televizijske oddaje
    ♦     lingv. informativno-normativni slovar
  2. 2. nanašajoč se na informacijo: informativni podatki / informativni bilten, center, urad; informativna služba; uspešna informativna sredstva / pogovor informativnega značaja
    informatívno prisl.: informativno pisati, pripovedovati; informativno napisan članek
SSKJ
informírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati informacijo; obvestiti, pojasniti: svojce so informirali o bolnikovem stanju; dobro, napačno, slabo informirati / članek je izčrpno informiral srednješolce o pogojih za vpis na posamezne fakultete
    informírati se dobiti informacijo: večkrat se je informiral, kako je s sinom v šoli; o zadevi se je informiral pri advokatu se je dal poučiti
    informíran -a -o: o problemu je bil dobro informiran
SSKJ
inkriminírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obdolžiti, obtožiti: avtor inkriminira v svojem članku več oseb
♦ jur. določiti s kazenskim zakonom, da je kako dejanje kaznivo dejanje
    inkriminíran -a -o 
    1. 1. deležnik od inkriminirati: inkriminirana oseba / inkriminirano dejanje
    2. 2. napaden, grajan: inkriminirani članek; inkriminirana trditev
SSKJ
izdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. dati čemu dokončno obliko, podobo: obleka je skoraj narejena, le še izdelati jo je treba / članek je treba še izdelati / publ.: jasno izdelati svoja stališča; umetnik je izdelal svojo tehniko
  2. 2. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: izdelati načrt, pravilnik / film je izdelalo domače podjetje / izdelati čevlje, pohištvo, stroje; industrijsko, strojno izdelati; izdelati iz gline; izdelati si orodje / izdelati po meri; izdelati v enem kosu / publ.: banka je izdelala potrdilo v več izvodih sestavila, izdala; o tem problemu avtor ni izdelal posebne teorije
    ●     zastar. pesnik je izdelal mnogo lepih pesmi napisal, spesnil
    ♦     lov. pes izdela sled pride po sledi do divjadi
  3. 3. uspešno končati šolanje, študij: vsi učenci so izdelali; razred je izdelal z dobrim uspehom / izdelati pri izpitu / pri zgodovini ni izdelal ni bil ocenjen pozitivno
    izdélan -a -o 
    1. 1. deležnik od izdelati: lepo izdelan predmet; načrt še ni izdelan; ročno izdelana preproga; izdelan iz kovine
    2. 2. publ. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: imeti izdelan nazor, pogled na svet; pesnik je stopil v javnost kot izdelana osebnost; prim. zdelati
SSKJ
izgláditi -im in zgláditi -im dov., tudi izgladíla in zgladíla (á ȃ) 
  1. 1. narediti kaj gladko, ravno: izgladiti les, površino; izgladiti z brusom, steklenim papirjem / izgladiti gube; trde poteze na obrazu so se mu izgladile; pren. prijatelji so mu izgladili pot v tujino
    // slovnično, stilno izboljšati: članek bo potrebno še izgladiti
  2. 2. povzročiti, da prenehajo obstajati (družbene) neenakosti, različnosti: izgladiti nasprotja; izgladiti socialne razlike
    ●     ekspr. izgladiti spor poravnati; redko avtomobil je izgladil, da se je kar bleščal očistil, zdrgnil
    izglájen in zglájen -a -o tudi izglajèn in zglajèn -êna -o: izglajen držaj ograje; bleščeče izglajen parket; izglajen slog; zdaj je nesoglasje izglajeno
SSKJ
izrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. z rezanjem odstraniti iz česa: izrezati nagniti del jabolka; izrezati kite iz mesa / izrezati bulo, slepič, rakasto tkivo / izrezati nezaželene prizore iz filma
    ♦     med. izrezati otroka iz maternice
    // z rezanjem izločiti manjšo enoto iz česa: izrezati članek, sliko; izrezati iz časopisa
  2. 2. z rezanjem narediti odprtino, vdolbino v kaj: izrezati bučo, papriko, repo / izrezati obleko narediti izrez pri obleki
  3. 3. z rezanjem narediti, izoblikovati: izrezati figuro, šablono; izrezati kip iz lesa; izrezati kvadrate iz pločevine / izrezati okroglo odprtino
  4. 4. ekspr. spraviti koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: imenitno ga je izrezal; izrezati koga iz zagate; na sodišču se je dobro izrezal
    izrézan -a -o: kip, izrezan iz kosti; izrezana bula; izrezana figura; globoko izrezana obleka
    ●     ekspr. fant je izrezan oče zelo mu je podoben; obraz je kakor izrezan iz materinega obraza popolnoma mu je podoben; prim. zrezati
SSKJ
izstríči -strížem dov., izstrízi izstrízite; izstrígel izstrígla (í) 
  1. 1. z rezanjem izločiti manjšo enoto iz česa; izrezati: izstriči članek iz časopisa / izstriči znamke s kuverte
    // ekspr. odstraniti posamezne dele česa: cenzura je izstrigla film
  2. 2. s striženjem zmanjšati gostoto las: frizerka ji je izstrigla lase
SSKJ
iztóčnica -e ž (ọ̑) 
  1. 1. gled. beseda, del stavka, situacijski premik, na katerega navezuje igralec svojo igro: dati, povedati iztočnico; na iztočnico se prižge luč / gledališka, odrska iztočnica
  2. 2. publ. osnova, izhodišče: članek je iztočnica za debato / iskati politične iztočnice za nastop proti opoziciji
  3. 3. redko geslo: politična, propagandna iztočnica / razporeditev iztočnic v slovarju
    ♦     biblio. prva beseda značnice
Število zadetkov: 188