Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
delati, povzročati, da se rojevajo, začenjajo obstajati novi zlasti človeški osebki: zarajati številne potomce
● knjiž. neodpornost zaraja bolezni povzroča
1. začeti dajati sadeže, plodove: češnja zarodi v petem ali šestem letu; ta vrsta hruške kmalu zarodi / trta je letos slabo zarodila obrodila
2. narediti, povzročiti, da se rodi, začne obstajati nov zlasti človeški osebek: zaroditi številne potomce / knjiž. ni ji bilo dano, da bi sama zarodila rodila; pren., ekspr. nova miselnost je v ljudeh zarodila drugačno gledanje na svet; ostre besede so zarodile odpor
- zarodíti se knjiž.
nastati, pojaviti se: v društvu sta se zarodili dve stranki / zarodilo se je lepo, sveže jutro
- zarojèn -êna -o:
med ljudmi zarojeno sovraštvo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »