Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- zvelíčati se postati po smrti deležen večne sreče: molil je, da bi se zveličal; zveličati se s pokoro
- zvelíčan -a -o: zveličan bo zaradi božje dobrote; sam.: sreča zveličanih
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 181
- 182
- 183
- 184
- 185
- Naslednja »