Zadetki iskanja
Pleteršnik
rǫ̑d 1., rǫ́da, adj. rauh, Mik.; roda polt, Z.; rodi lasje, gekraustes Haar, Levst. (Rok.); roda zemlja, Z.; rodo maslo (od premraza), harte, tolle Butter, Cig.; — rod človek, Z.; rod jezik, Z.; — roh, unbearbeitet, Cig., Jan., Kremp.-M.; — ungeschickt, plump: roda mlatilnica, Nov.; = pust, sperr: rodi žganci, Cig.; rod kruh, rodo meso, vzhŠt.; rodo tripo jesti, Npes.-Schein.; — ausgezehrt: roda njiva, Cig.
Pleteršnik
samoròg, -rǫ́ga, m. 1) das Einhorn, Cig., Jan.; samorogi bodo z jagnjeti vred padli, Škrinj.; — 2) der Narval oder Einhornfisch (monodon monoceros), Jan., Erj. (Ž.); — 3) = človek, kateri le sam za-se živi in se ne briga za druge, Gor.
Pleteršnik
samosvójəc, -jca, m. 1) der Unabhängige, der Selbständige, Mur., C.; — 2) der Eigensinnige, Gor.; — = človek, kateri je sam svoj, kateri se za druge ljudi ne meni, Gor.
Pleteršnik
sikálọ, n. 1) der Weinheber, C.; (prim. sikati 3)); — 2) síkalọ = človek nestalen v govorjenju in vedenju, GBrda; (prim. sikav).
Pleteršnik
skomínast, adj. 1) stumpf (v. den Zähnen nach dem Genuss herber o. sauber Sachen): skominasti zobje, Cig., Mik.; kateri človek viniko jẹ́, tega zobje bodo skominasti, Dalm.; — 2) die Zähne stumpf machend, herb, Cig., C.; skominasto sadje, Cig.
Pleteršnik
slípavka, f. 1) das Klebekraut, das Labkraut (galium aparine), M., Kr.-Valj. (Rad); (slipovka), Cig., C.; — 2) = majhen, slaboten človek, der Knirps, Litija, (slipovka) Štrek., LjZv.
Pleteršnik
smǫ̑d, m. 1) die Ansengung; diši po smodu, es hat einen Brandgeruch, Cig.; — 2) die Senge (an Gewächsen), Mur., Jan., Mik., Nov., Št.; smod je po vinogradih veliko škode napravil, Št.; — = rja, snet, der Rost am Getreide, Cig., Jan., Kr.; — 3) = prismojen človek, Tolm.
Pleteršnik
snážən, -žna, adj. 1) sauber, rein; snažna obleka, posoda; vse je snažno po hiši; s. človek; — 2) sauber, hübsch; snažno dekle; — 3) snažno je vstala ("sie machte sich eilends auf"), Krelj; snažno ter močno je segel na Jude ("greift sie weidlich an"), Krelj; prim. stsl. snaga, das Bestreben.
Pleteršnik
sǫ́diti, -im, vb. impf. 1) urtheilen; kakor jaz sodim, nach meinem Ermessen; po obrazu bi človek sodil, da še ni 50 let star; jaz sodim tako, ich raisonniere, urtheile also; s. o kom (čem), s. koga (kaj), über jemanden (etwas) urtheilen, jemanden (etwas) beurtheilen; ostro, pristransko, neusmiljeno, dobrohotno s.; s. po videzu, nach dem Augenscheine urtheilen; — vsi so mu smrt sodili, alle vermeinten, er werde sterben, Cig., BlKr.; sodili so jo, da je ukradla, man beschuldigte sie des Diebstahles; — Gericht halten, richten; s. koga; tudi: s. komu, Cig.; da sirotam in ubogim prav sodiš, Dalm.-Jan. (Slovn.); po nagli sodbi s., Standrecht abhalten, Cig.; — sojeno mu je, es ist ihm bestimmt, Navr. (Let.); — 2) herrichten: posteljo, mizo s., Rez.-C.; — 3) mit der Reiter reinigen, reitern: žito s., Guts., Jarn., Radeče (Gor.); — 4) passen, taugen, C., Št.; ta človek v ječo sodi; deska sem sodi, C.; to nikamor ne sodi, das taugt zu nichts, Z., jvzhŠt.; ne sodi mi, da bi šel v mesto, es ist für mich nicht angezeigt in die Stadt zu gehen, C., jvzhŠt.; trsje sodi letos (verspricht eine gute Ernte), C.
Pleteršnik
srpíca, f. 1) = pralica, die Jäthaue, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; — 2) ein kleineres Abästmesser, das Gartenmesser, Cig., Svet. (Rok.), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) = jezav, srdljiv človek, Dol.; — 4) die Seebinse (scirpus lacustris), C., Tuš. (R.); drnasta s., das Rasenbinsengras (scirpus cespitosus), Cig.
Pleteršnik
srtína, f. 1) eine Spitze, Svet. (Rok.); — 2) die Ähre, Svet. (Rok.); — 3) = človek zbadljivih besed, pos. v odgovoru, Lašče-Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), Ravn.-M.
Pleteršnik
strès, strę́sa, m. 1) die Erschütterung, Cig., Jan., M.; (durch Elektricität), Cig. (T.); — 2) = nerodno in nemarno oblečen človek, Tolm.-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
stúliti, -im, vb. pf. zusammenbiegen, zusammenrollen, C., Z.; = skrčiti, zusammenziehen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — s. se, zusammenschrumpfen (n. pr. o listju), C.; žitno sejanje se je stulilo od mraza, Goriš.; dosti trebuškov se je skrčilo in stulilo, Pjk. (Črt.); — stuljeno hoditi, gebückt, gekrümmt einhergehen, Z., Rez.-C.; — stuljen človek = stuljenik, Notr.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
súšəc, -šca, m. 1) der Monat März; — 2) der Gießbach, Cig., Jan., Bolc-Erj. (Torb.); der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 3) neka goveja bolezen, ki se zna po tem, da koža na hrbtu ne gre od mesa, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.); — 4) = tešč klop, Erj. (Torb.); — tudi = suh človek, Cig.; — 5) neka vinska trta, Koblja Glava (Kras)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
šála, f. der Scherz, der Spass, die Posse; za šalo, im Scherze; iz šale, aus Scherz; to ni šala, das ist keine Kleinigkeit; šalo s šalo odvrniti, Dict.; šale briti, zbijati, uganjati, scherzen; — od šale glava ne boli, Npreg.-Jan. (Slovn.); — on je kratke šale človek, er ist kurz angebunden, C.
Pleteršnik
šámər, -mra, m. 1) die Missgeburt, der Krüppel, Cig.; — ein verkrüppelter Baum, C.; — die Abart, die Spielart, Cig., C.; — 2) = neumen človek, Lašče-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
šǫ̑bəc, -bca, m. ein Mensch mit dicken, aufgeworfenen Lippen, M., Z.; — tudi = človek, ki rad šobo napenja, Gor.
Pleteršnik
špehár, -rja, m. 1) der Speckhändler; — 2) = umazan, nečeden človek; — 3) = slaninar 2), der Speckkäfer, Jan.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 30
- Naslednja »
Število zadetkov: 589
Dostopnost