Na Vas se obračam z vprašanjem glede pravilne rabe frazema.
Katera uporaba je pravilna, da nakažeš, da je človek nenapreden: biti za leseno žlico ali biti pred lesen žlico.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Frazem »biti za leseno žlico«
Jezikovna
Izvor besede »stres«
Zanima me izvor slovenske besede stres, zgodovina njenega pojavljanja/uporabe, še posebej ob vedenju, da ima angleščina za pomensko podobno zadevo besedo stress, a ob tem imamo Slovenci še priimek Stres.
Jezikovna
Jezikovna
Izvor priimka »Češornja«
Moj priimek je Češornja. Želim izvedet čim več o izvoru tega priimka. Nekaj zapisanega sem našla na lintver.it/cultura-cognomi.
Zahvaljujem se vam za morebitne informacije.
Jezikovna
Jezikovna
Jezikovna
Izvor priimka »Lunar«
Zanima me izvor priimka Lunar. Kdaj, kje in kako je nastal ter kakšne ljudi so označevali z njim.
Jezikovna
Izvor priimka »Peljhan«
Zanima me, ali imata priimek Pelikan in Peljhan isti izvor?
Če ne, kako je nastal priimek Peljhan?
Jezikovna
Jezikovna
Je mar »ajdova kaša« pravilno tvorjen izraz?
Danes sem odkril jezikovno svetovalnico ISJFR in moje vprašanje, s katerim se ukvarjam že kaj nekaj časa, je končno našlo svoje mesto. Vprašanje pa bi rad pričel z obrazložitvijo, kako sem do njega sploh prišel.
Že v času na osnovni in srednji šoli so me učiteljice slovenskega jezika večkrat opomnile, da se zjutraj nisem zaspal, temveč sem preprosto zaspal, saj da glagol v tem primeru ni povratno svojilen. Meni se je stavek Opravičujem se, ker zamujam, zaspal sem. slišal nadvse čudno, kakor tudi ostalim sošolcem in sošolkam, ki so prihajali iz Celja ali okolice. Pri nas se glagol zaspati namreč uporablja ob večerih, ko se odpravljamo spat, medtem ko glagol zaspati se pomeni, da smo se zbudili kasneje, kot je bilo predvideno. Od tu dalje neprestano razmišljam, kdo v jeziku postavlja normo, jezik ali človek? Menim, da so t. i. dialekti jeziki sami po sebi in notranjega pomena, ki ga govorec pripiše neki besedi ali izrazu ne gre omejiti z normo, ki jo je kasneje postavil neki govorec drugega dialekta, češ da se sliši smešno in zato ne more biti del zbornega jezika. Samo v razmislek.
Zaznamovan s tem glagolom sem večkrat prišel v situacijo, kjer je slovenska jezikovna norma govorila tako, živ in govorcem lasten jezik pa spet drugače. In v tem znamenju sem ob rednem kupovanju ajdove kaše naletel na problem: Le zakaj se nihče ne ukvarja z ustreznostjo prilagajanja pridevnika samostalniku? Ajdova kaša?! Od kdaj je ajda moškega spola? Kot očitno je že lahko.
In sem povprašal prijatelje. "Ajdina kaša pač ne more biti," je odgovoril prvi, "saj bi vendar ajdina kaša pomenila svojilnost, in sicer da ta ajda pripada osebi po imenu Ajda." Tega odgovora nisem mogel jemati resno, saj mi je bilo nadvse smešno, da je ta bil mnenja, da sam te možnosti že nisem pretehtal. "Res je čudno. Sama ne to nisem nikoli pomislila," je odgovorila druga in se nasmehnila. Nato pa me je prešinila zamisel. Pravzaprav bi se t.i. ajdovi kaši moralo reči ajdna kaša. Ta oblika pridevnika je edina res pravilna in menim, da bi morali to upoštevati. Besedna zveza ajdova kaša se namreč ne sklada z nobenim temeljnim načelom slovenskega jezika. Ajda je samostalnik ženskega spola, ajdova pa je pridevnik, ki nakazuje na samostalnik moškega spola. Zdi se mi čudno, da tovrstve pogovorne različice ostajajo v pravilni zborni rabi, medtem ko se glagola zaspati ne sme uporabljati v povratno svojilni obliki.
Kaj pa Vi menite?
Jezikovna
Je muzej lahko »prijazen« do obiskovalcev?
Zanima me, ali je pravilno reči Muzej je prijazen do obiskovalcev. Bi moralo biti je prijazen obiskovalcem? Kadar govorimo o osebi, je npr. ljudski predsednik prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva ali učiteljica je bila prijazna do vseh učencev. Kako je pravilno, kadar govorimo o ustanovah, napravah ipd.?
Jezikovna
Jezikoslovna terminologija: »živost« ali »živalskost«
Prosim, zakaj govorimo o kategoriji/podspolu živosti, in ne živalskosti (žive so tudi rastline, tudi človek je žival)?
Jezikovna
Kaj je ustrezneje: »bivanjska kvaliteta« ali »kvaliteta bivanja«?
Prosim za vaše mnenje glede pravilnosti zapisa "bivanjska kvaliteta", ki je uporabljen v besedilu "politično in kulturno središče Vipavske doline z visoko bivanjsko kvaliteto v mestu in na podeželju". V SSKJ take besedne zveze namreč nisem našla in zato sklepam, da je pravilno zapisati "kvaliteta bivanja".
Jezikovna
Kako je bolje: »kompetenten« ali »kompetenčen«?
Kaj od tega je pravilno: kompetenten ali kompetenčen?
Jezikovna
Jezikovna
Kako je tvorjen prislov »nemalo«?
Zanima me, kako je tvorjen prislov 'nemalo'. Je nastal iz pridevnika 'tako, da ni mali/malo' ali gre za sklop 'ne malo'?
Jezikovna
Kako jezikoslovci zapisujejo frazeme?
Na internetu sem prebirala razna besedila o frazemih in zasledila različno zapisovanje le-teh. Ponekod so se na začetku pojavljala določila kdo/kaj (npr. kdo stati ob strani komu), ponekod pa ne (npr. mlatiti prazno slamo).
Ali obstaja kakšno pravilo za zapisovanje omenjenih določil na začetku frazema?
Jezikovna
Kako naglasimo velelnik glagola »jeziti«: jézi ali jêzi?
Ali je v velelniku glagola jeziti se -- jezi (npr. Ne jezi se, no!) res široki e, kot je navedeno v SP, ali je ozki e? Večini govorcev se zdi izgovor s širokim e nenavaden. In kako to besedo izgovorimo v imenu igre človek, ne jezi se?
Jezikovna
Jezikovna
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 95
Dostopnost