Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
katafálk -a m (ȃ) oder, na katerega se položi krsta z mrličem ob pogrebnih svečanostih: prenesti krsto iz mrliške vežice na katafalk; govoriti ob katafalku / redko položiti pokojnika na katafalk v avli gledališča na mrtvaški oder
♦ rel. črno pregrnjen oder v cerkvi ob obredu za pokojnika
SSKJ
kávčina -e ž (ȃ) agr. trta s temno modrimi grozdi: vinograd je zasajen s kavčino
// črno vino iz grozdja te trte
SSKJ
kázula -e ž (ȃ) rel. mašni plašč: imel je črno, težko kazulo
SSKJ
kepén -a m (ẹ̑) star. podlasici podobna žival, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa; hermelin: ujeti kepena
// krzno te živali: ovratnik iz kepenov
SSKJ
kína neskl. pril. (ȋ) v zvezah: redko kina srebro zlitina bakra, cinka in niklja; novo srebro, alpaka; kina vino črno vino s tinkturo iz lubja kininovca
♦ tekst. kina krep tkanina za ženske obleke, bluze in podlogo iz svile ali rejona; krepdešin
SSKJ
klápavica -e ž (á) užitna morska školjka s črno lupino, ki živi v večjih skupinah: gojijo ostrige in klapavice
SSKJ
kobílica -e ž (í) 
  1. 1. žuželka zelene barve z zelo dolgima zadnjima nogama: po travniku so poskakovale kobilice; cvrčanje kobilic; vojakov je bilo kot kobilic
  2. 2. nav. ekspr. manjšalnica od kobila: svoje kobilice ne bi dal za štiri konje; pripeljal se je s črno kobilico
  3. 3. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: teše kobilico / ladijska kobilica; kobilica čolna / položiti, postaviti kobilico začeti graditi ladjo, čoln
    ♦     muz. kobilica ploščica na trupu godalnih instrumentov, čez katero so napete strune; zool. kobilica selivka žuželka, ki se v velikih rojih seli in uničuje zelenje, Locusta migratoria
SSKJ
kokóška -e ž (ọ̑) manjšalnica od kokoš: petelinček in kokoška / ljubk. zelo je skrbela za svoje kokoške kokoši
♦ zool. vodna kokoška srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom; črna liska
SSKJ
kontrást -a m (ȃ) kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega, nasprotje: v delu so izraženi močni kontrasti; scena je polna kontrastov; omiliti kontraste / kontrast med lažjo in resnico / v njegovi poeziji nastopa tema kot kontrast (k) luči / biti v kontrastu s čim / črno-beli kontrasti na portretu; močni kontrasti svetlobe in sence / barvni kontrasti
// ekspr., navadno s prilastkom kdor je (bistveno) drugačen: sin je pravi kontrast svojega očeta
♦ fot. kontrast izrazita razlika med črnim in belim, med svetlim in temnim na negativu, pozitivu; med. kontrast snov, ki ne prepušča rentgenskih žarkov; muz. učinek agogičnih kontrastov
SSKJ
korékten -tna -o prid., koréktnejši (ẹ̑) 
  1. 1. ki je v skladu z določenimi normami, pravili; spodoben, obziren: njegov nastop je bil korekten / ima korekten in tovariški odnos; korektno vedenje / bil je zelo korekten do nje
    // star. ustrezen, primeren: nosil je črno, korektno obleko
  2. 2. pravilen, neoporečen: piše korekten jezik; knjiga je pisana v korektni slovenščini
    koréktno prisl.: ravnal je korektno / v povedni rabi to ni bilo korektno
SSKJ
kováč -a m (á) 
  1. 1. kdor z udarci kladiva ali s strojnim stiskanjem oblikuje, obdeluje kovino: kovač kuje; kovač je z obema rokama vihtel kladivo; pesn. črni kovači / učiti se za kovača / kovač je podkoval konja / orodni, podkovski kovač; umetni kovač / kroparski kovači
  2. 2. ekspr. kdor z določenim ravnanjem pripravlja, ustvarja kaj: kovači usode
    ●     preg. vsak je svoje sreče kovač
    // nav. slabš. kdor sestavlja, tvori kaj: besedni kovači; kovač verzov
  3. 3. pog. bankovec ali kovanec za 10 par: dala mu je kovač(a); plačati je moral tri kovače
    ♦     zool. užitna morska riba z bodicami in črno liso na obeh prsnih plavutih, Zeus faber
SSKJ
kraváta -e ž (ȃ) (modni) dodatek, navadno k moški obleki, ki se namešča pod ovratnik srajce: nosil je temno kravato; kar naprej si je popravljal kravato; zavezati kravato; svilena kravata / nosil je črno kravato kot znamenje žalovanja
SSKJ
kvesturín -a m (ȋ) slabš., v fašistični Italiji policist: skupina črno oblečenih kvesturinov
SSKJ
labód -a m (ọ̑) 
  1. 1. velika vodna ptica z zelo dolgim, gibčnim vratom: labodi plavajo po jezeru; otroci krmijo labode; bel labod
  2. 2. plavalni obroč, katerega del predstavlja labodjo glavo: otrok se uči plavati z labodom
    ♦     astr. Labod ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; zool. labod grbec ali nemi labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor; labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus
SSKJ
lástovičar tudi lastovíčar -ja m (á; ȋ) zool. velik dnevni metulj rumene barve s črno obrobljenimi krili, Papilio machaon
SSKJ
lástovka -e ž (á) 
  1. 1. ptica selivka s škarjastim repom in vitkimi krili: v hlevu gnezdijo lastovke; lastovke letijo na jug, se vračajo, se zbirajo; čiri čiri, poje lastovka; cvrkutanje, čebljanje, ščebetanje lastovk
    ●     ekspr. ta pesniška zbirka je bila ena prvih lastovk novega časa je med prvimi naznanjala novi čas; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi
  2. 2. kar je po obliki podobno lastovki: otroci delajo papirnate lastovke in jih spuščajo skozi okno / ekspr. smučar je izgubil ravnotežje in presmučal vratca v lastovki
    ♦     šport. lastovka lik umetnostnega drsanja, pri katerem ima drsalec eno nogo na ledu, drugo pa visoko zanoženo; skakati v vodo v lastovki naprej na glavo z uleknjenim telesom in z razprostrtimi rokami; zool. kmečka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica; mestna lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica
SSKJ
leopárd tudi léopard -a m (ȃ; ẹ̑) velika rumenkasta, črno lisasta zver, ki živi v Afriki in Aziji: krvoločen leopard
♦ zool. snežni leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia
SSKJ
líska -e ž (ȋ) lisasta krava: liska in sivka
♦ zool. črna liska srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom, Fulica atra
SSKJ
lupáč2 -a m (á) zool. roparska morska riba s prisekano repno plavutjo in črno pego za prsnimi plavutmi; vahnja
SSKJ
mantílja -e ž (ȋ) zlasti v španskem okolju veliko čipkasto žensko pokrivalo za glavo in ramena: kodri so se ji usipali izpod mantilje; pokrivati se z mantiljo; dama z belo, črno mantiljo / zdaj so v modi mantilje
Število zadetkov: 236