Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés
Celotno geslo Frazemi
ulít Frazemi s sestavino ulít:
bíti kot ulít, prilégati se kómu kàj kot ulíto, pristájati kómu kàj kot ulíto
Celotno geslo Frazemi
vósek Frazemi s sestavino vósek:
bél kot vósek, bléd kàkor vósek, mêhek kàkor vósek, mêhek kot vósek, porumenéti kàkor vósek, raztopíti se kot vósek, rumèn kàkor vósek, stopíti se kot vósek, topíti se kot vósek
Celotno geslo Frazemi
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrága, báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága, bíti od vrága, da bi te (ga, vàs) vrág, glédati kot vrág iz vŕča, iméti denárja kot vrág tóče, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, íti k vrágu, izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izpúliti vrágu rép, k vrágu s čím, kàj je ísti vrág, káj [za] vrága, klicáti vrága, kot bi vrág podíl kóga, kot [sám] vrág, kot stó vrágov, kot tísoč vrágov, kot [žívi] vrág, nakopáti si [právega] vrága na glávo, ne báti se ne smŕti ne vrága, ne báti se žívega vrága, ní vrág, [da], od vrága, pobráti se k vrágu, posláti kóga/kàj k vrágu, pošíljati koga/kaj k vrágu, prijéti vrága za róge, slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci, spípati vrágu rép, spustíti vrága iz lúknje, trísto [kosmátih] vrágov, vídeti vrága, vrág je kjé, vrág jémlje kóga/kàj, vrág je vzél kàj, vrág je vzél šálo, vrág [naj] jáše kóga, vrág [naj] pojáše kóga, vrág ni takó čŕn kot, vrág obséde kóga, vrág pobêre kóga/kàj, vrág pocítra kóga/kàj, vrág prinêse kóga/kàj kám, vrág s kóm, vrága in pól, za vrága [svétega], zapisáti se vrágu, žívi vrág
Celotno geslo Frazemi
žémlja Frazemi s sestavino žémlja:
bíti kot vróče žémlje, íti kot svéže žémlje, íti kot vróče žémlje, prodájati kàj kot svéže žémlje, prodájati se kàkor vróče žémlje, prodájati se kot vróče žémlje, súhe žémlje ríbati

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
nadárjati, -am, vb. impf. ad nadariti; begaben: narava čudovito nadarja stvari, Glas.
Pleteršnik
navdəhníti, -dáhnem, vb. pf. begeistern, inspirieren, nk.; (navdahniti), Cig., Jan.; visoka misel ga je navdehnila, Levst. (Zb. sp.); — eingeben: čudovito misel komu n., Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
prebujénje, n. 1) die Erweckung; čudovito p., kajk.-Valj. (Rad); — 2) das Erwachen.
Pleteršnik
romāntika, f. tista vrsta umetnosti, ki se najrajša peča s tem, kar je nenavadno, grozno, večno, čudovito, die Romantik.

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
čudno prisl. čudežno, čudovito: Bug prau zhudnu naſs oſkerbi ǀ zhudnu, inu veſselu je bilu gledat, kadar oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ letu zhudnu meni naprei pride ǀ zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu primer.> She zhudnishi je tu kar pishe Petrus Maffæus presež.> kar meni ner zhudnishi naprei pride
Svetokriški
prečudno prisl. čudovito, občudovanja vredno: taku prezhudnu v' Nebu pojti, na desnizi ozheta Nebeshkiga ſedejti, je enu ozhitnu snaminie, de nej li en zhlovik, temuzh en mogozhen Gospud, inu krajl, kateri ima oblast zhes semlo, inu Nebu (I/1, 66) ǀ Christus Iesus, kateri danaſs prezhudnu inu tudij sanaſs nuznu ſe je kiekaj gori pousdignel (I/1, 72) presež.> danaſhna s: skriunost nar prezhudnishi nikar li meni ſamimu, temuzh tudi s: Chatolish Cerqui naprej pride (I/1, 64)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
čudno2 (čudnu, čudno) prislov
1. takó, da se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čudno, nenavadno
2. takó, da se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežno
3. takó, da zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovito
4. ekspresivno z veliko močjo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: srdito
5. s pridevnikom, ekspresivno v najvišji meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
FREKVENCA: 242 pojavitev v 31 delih

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Normativne odločitve glede izbire »glamping« in »glampinški«

Glamping turizem, glamping hiške, glamping namestitve itd. Bi lahko to spremenili v glampinški turizem, glampiške hiške in namestitve, čeprav nikjer ne najdem te besede? Turizem za glamping itd. malo okorno zveni. Je Sprotni slovar, ki glamping opredeljuje tudi kot pridevnik, zanesljiv vir?

Število zadetkov: 73