čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i več
čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|
čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Pravopis
drgetáti -ám tudi drgetáti -éčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála; drgetánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) ~ od mraza; poud. drgetati pred kom/čim ~ ~ komisijo, napadalci |čutiti strah|; brezos., poud. Čutil je, kako ~a v njem |je vznemirjen|
Pravopis
okúšati -am nedov. -an -ana; okúšanje (ú) kaj ~ kislost; poud. ~ težo življenja |čutiti, doživljati|
Pravopis
podkadíti -ím dov. podkádil -íla, nam. podkadít/podkadìt; drugo gl. kaditi (í/ȋ í) komu/čemu ~ polhu v duplini; poud. Temu človeku je treba ~ |ga ostro zavrniti|
podkadíti se -í se (í/ȋ í) poud. |zameriti, čutiti se užaljenega|: komu Podkadilo se mu je, ker ga nismo opazili
podkadíti se -í se (í/ȋ í) poud. |zameriti, čutiti se užaljenega|: komu Podkadilo se mu je, ker ga nismo opazili
Pravopis
skúšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; skúšanje (ú) koga/kaj ~ tujo potrpežljivost; ~ prijatelja; star. ~ žalost čutiti, doživljati; ~ dvigniti koga; ~ hoditi
skúšati se -am se (ú) star.: ~ ~, kdo je hitrejši tekmovati; Fantje se radi ~ajo merijo moči
skúšati se -am se (ú) star.: ~ ~, kdo je hitrejši tekmovati; Fantje se radi ~ajo merijo moči
Pravopis
trepetáti -ám tudi trepetáti -éčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; trepetánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) ~ od strahu; Roke mu ~ajo; poud. Glas mu ~a |se mu trese|; poud. trepetati za koga/kaj ~ ~ sinovo usodo |biti zaskrbljen|; poud. trepetati pred kom/čim ~ ~ operacijo |čutiti strah|
Pravopis
trésti trésem nedov. -i -ite/-íte, -óč; trésel -sla, trést, trésen -a; trésenje; (trést/trèst) (ẹ́) koga/kaj ~ drevo; ~ spečega, da se zbudi; ~e ga mrzlica; tresti koga za kaj ~ fanta za ramo; Električna naprava zaradi okvare ~e
trésti se trésem se; tresênje in trésenje (ẹ́) Most se ~e; ~ ~ od mraza; poud. tresti se za koga/kaj ~ ~ ~ svoje otroke |biti v skrbeh|; poud. tresti se pred kom/čim ~ ~ ~ kaznijo |čutiti strah pred njo, bati se je|
trésti se trésem se; tresênje in trésenje (ẹ́) Most se ~e; ~ ~ od mraza; poud. tresti se za koga/kaj ~ ~ ~ svoje otroke |biti v skrbeh|; poud. tresti se pred kom/čim ~ ~ ~ kaznijo |čutiti strah pred njo, bati se je|
Pravopis
triumfírati -am [iju] dvovid., nedov. -ajóč; triumfíranje (ȋ) poud. nad kom/čim ~ ~ sovražnikom |premagati ga|; poud.: ~ na volitvah |zmagati, zmagovati|; ~ sam pri sebi |čutiti zmagoslavje|
Pravopis
vóhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vóhanje (ọ̑) koga/kaj Šakal ~a mrhovino na velike razdalje; V zraku smo vohali vonj po zažganem duhali, vonjali; poud. ~ nesrečo |čutiti, slutiti|; poud. vohati za kom/čim ~ ~ ljudmi |prikrito poizvedovati|; Žival ~a okrog posode; Kljub nahodu še dobro ~a
Pravopis
zaznamován -a -o (á) za posek ~ hrast; poud. biti ~ za vse življenje |čutiti posledice česa vse življenje|
zaznamováni -a -o (á) jezikosl. stilno ~a beseda
zaznamováni -ega m, člov. (á) poud. Bil je eden od ~ih
zaznamováno -ega s, pojm. (á) jezikosl.
zaznamovánost -i ž, pojm. (á)
zaznamováni -a -o (á) jezikosl. stilno ~a beseda
zaznamováni -ega m, člov. (á) poud. Bil je eden od ~ih
zaznamováno -ega s, pojm. (á) jezikosl.
zaznamovánost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
zgrozévati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; zgrozévanje (ẹ́) neobč. čutiti grozo: ~ ~ ob krikih
zgrozévati -am (ẹ́) neobč. vzbujati grozo: koga To dejstvo ga ~a
zgrozévati -am (ẹ́) neobč. vzbujati grozo: koga To dejstvo ga ~a
Pravopis
Pravopis
dočutíti in dočútiti -im dov.; drugo gl. čutiti (í/ȋ/ú ú) neobč. doumeti, dojeti: kaj ~ lepoto poezije
Pravopis
enkrátno tudi ênkratno nač. prisl. -ej(š)e (á/ȃ; é/ȇ; á/ȃ; é/ȇ) poud. čutiti globoko, ~ |neponovljivo|
Pravopis
fízičen -čna -o (í) čutiti ~ odpor do koga |telesen|
fízični -a -o (í) ~ dražljaj; ~ napor telesni napor; ~ svet stvarni, predmetni svet; ~a geografija; redk. ~a ljubezen čutna, spolna ljubezen; ~o delo; olepš. ~o obračunavanje |pretep|
fízičnost -i ž, pojm. (í)
fízični -a -o (í) ~ dražljaj; ~ napor telesni napor; ~ svet stvarni, predmetni svet; ~a geografija; redk. ~a ljubezen čutna, spolna ljubezen; ~o delo; olepš. ~o obračunavanje |pretep|
fízičnost -i ž, pojm. (í)
Pravopis
gorkó in gôrko prisl. -êj(š)e (ọ̑; ó; ȇ) nač. Sonce ~ sije; ~ zakurjena soba; mer., poud. ~ čutiti, obžalovati |zelo, močno|
Pravopis
grozánski -a -o (ȃ) poud.: ~ oblak |grozen, strašen|; ~ trušč |močen, silovit|; imeti ~o glavo |zelo veliko, ogromno|; čutiti ~o lakoto |zelo hudo|
grozánskost -i ž, pojm. (ȃ) poud.
grozánskost -i ž, pojm. (ȃ) poud.
Pravopis
hlád -a tudi hlád -ú m, druga oblika dalje -u -- -u -om pojm. (ȃ; ȃ ȗ) jutranji ~; ~ kletnih prostorov; poud. čutiti ~ v predstojnikovem glasu |zadržanost, neprijaznost|
Pravopis
identificíran -a -o (ȋ) ~o truplo prepoznano; identificiran z/s kom/čim čutiti se popolnoma ~ega z domačim krajem poenačenega
identificíranost -i ž, pojm. (ȋ)
identificíranost -i ž, pojm. (ȋ)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 77
Dostopnost