Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
z vohom zaznavati: duhati cvetje; duhali smo vonj po sveže pečenem kruhu; pren., ekspr. v tej stvari je duhal dobro kupčijo
// biti sposoben za zaznavanje vonja: šakal duha mrhovino že na velike razdalje
1. volku podobna zver, ki živi zlasti v Aziji in Afriki: drzen, lačen šakal; slišati je zavijanje šakalov
2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: ta šakal vidi samo svoje koristi
1. z vohom zaznavati: vohati vonj po zažganem / vohati svež kruh; vohati pline
// biti sposoben zaznavati vonj: šakal voha mrhovino na velike razdalje / nepreh. kljub nahodu še dobro voha
2. s potegi zraka v nos in premikanjem nosnic, glave prizadevati si zaznati določen vonj: pes je vohal, pa ni nič zavohal; žival voha okrog posode; srna voha po zraku
3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do podatkov o delovanju, življenju koga: kar naprej voha, pa nič ne izve; vohati okoli sosedove hiše; vohati za ljudmi
4. ekspr. čutiti, slutiti: vohali so nesrečo; vohal je, da se bo zgodilo nekaj hudega / vohati sneg predvidevati, da bo začelo snežiti
- vohajóč -a -e:
medved je vohajoč obhodil travnik; vohajoči psi
Slovenski pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
Duhali so cvetje.
Vohala je vonj po zažganem.
Psi so /vneto/ vohali (okrog posode).
Kar naprej /zelo vztrajno/ voha (okoli stvari in ljudi), pa nič pametnega ne izve.
/Zaradi vseh predhodnih dogodkov/ so vohali nesrečo.