Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
števílka -e ž (ȋ)
1. znak za število: napisati številko; ura s pozlačenimi, velikimi številkami; številka šest; številke in črke / zaporedna številka / število s tremi številkami
// navadno s prilastkom tak znak, več takih znakov
a) za označevanje zaporedja česa: označiti strani s številkami; številka naročilnice, računa; številka srečke je 23786; navajati člen številka 7 državne pogodbe / vpisna številka
b) za razločevanje istovrstnih stvari po velikosti: na zalogi imajo vse številke čevljev, oblek; majhne, velike številke; ključ, kvačka številka pet; številka preje, sukanca / nosi številko dvainštirideset oblačila te velikosti; konfekcijska številka
c) za razločevanje istovrstnih stvari sploh: peljati se z avtobusom številka dve; klavirski koncert številka [št.] 5 v D-duru; soba številka 226 / hišna številka; inventarna, serijska, tovarniška številka / osebna številka [PIN] osebna številska koda, navadno štirimestna, ki posamezniku omogoča uporabo plačilne kartice, mobilnega telefona / faksna številka številka za telekomunikacijsko povezavo s faksom
2. pog. število: matematika se ukvarja s številkami / liha, soda številka; nizka, visoka številka majhna, velika vrednost števila
3. nav. mn., nav. ekspr. številčni podatki: številke kažejo na padec proizvodnje; statistične številke o razvoju prebivalstva; prikaz gospodarskega stanja v številkah / številke govorijo dovolj jasno; okrogle, orientacijske številke
4. navadno s prilastkom vsak od izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije, označen z zaporedno številko: prva številka je razprodana; slavnostna številka revije; torkova številka časopisa; nova številka Sodobnosti; letnik ima dvanajst številk / bere le tekoče številke
5. pog. listek, ploščica z zaporedno številko: pacienti so oddali zdravstvene knjižice in dobili številke; izgubiti številko; potegniti številko pri žrebanju; garderobna številka
● ekspr. nočemo biti le številke nepomembni, brezpomembni ljudje; šport. žarg. pravkar je startala številka tri tekmovalec s startno številko tri; ekspr. tja smo šli le za številko da bi bilo tam več ljudi; pog. zavrtel je napačno številko klicno številko; publ. rdeče številke ki kažejo izgubo v delovni organizaciji, gospodarstvu nasploh; ekspr. stroški so dosegli zelo visoke številke so zelo veliki; ekspr. ona je evropska drsalka številka ena najboljša; ekspr. sovražnik številka ena največji; vas je imela dvajset številk dvajset hiš; ključavnica na številke ki se odpira tako, da se poišče določena kombinacija številk
♦ adm. delovodna številka zaporedna številka spisa v delovodniku; enotna matična številka občana [EMŠO] osebna identifikacijska številka, pod katero je evidentiran državljan v svoji matični državi; biblio. dvojna številka ena, ki šteje za dve; geod. parcelna številka številka parcele v katastrski mapi; mat. arabske številke tipa 1, 2, 3; rimske številke tipa I, V, X; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; karakteristična številka za vzpostavitev zveze z določenim krajem, značilna številka; klicna številka znak iz več številk, na podlagi katerega se dobi zaželena telefonska ali telegrafska zveza; poštna številka številka posamezne pošte, s katero je določen njen geografski položaj; telefonska številka klicna številka; šport. startna številka; tekst. metrična številka ki izraža število metrov enega grama vlakna ali preje
SSKJ²
ugíniti -em dov. (í ȋ)
zastar. poginiti: vseh šest prašičkov je uginilo; uginiti od mraza
SSKJ²
heksa... ali héksa... in heksa... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na število šest: heksaeder, heksagonalen
SSKJ²
heksagonálen -lna -o prid. (ȃ)
geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma
♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120°
SSKJ²
heksán -a m (ȃ)
kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje šest atomov ogljika: izomeri, molekule heksana; poskus s heksanom
SSKJ²
kócka1 -e ž (ọ̑)
1. geom. telo, ki ga omejuje šest kvadratov: narisati kocko; izračunaj prostornino kocke / marmornati podstavek v obliki kocke
2. predmet take ali podobne oblike: rezljal je kocke iz lesa; na cesti so veliki kupi granitnih kock za tlakovanje / otroka se najraje igrata s kockami / dati v čaj dve kocki sladkorja / mn. narezati kruh, slanino na kocke / mn. sladkor je v kockah, prahu / jušna kocka v obliki kocke embaliran koncentrat za pripravo juhe ali izboljšavo njenega okusa
// tak predmet s pikami na ploskvah, ki se uporablja pri igrah na srečo: vreči, zakotaliti kocko; igralci so napeto gledali v kotalečo se kocko / jetnika sta vrgla kocko za poslednjo cigareto sta žrebala s kocko; žrtev so določili s kocko z žrebanjem s kocko / pog. metati kocke kockati
● ekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; (po)staviti ugled, prihodnost, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. njegova usoda je na kocki možna je najbolj neugodna rešitev, razplet
SSKJ²
kváder -dra m (á)
1. geom. telo, ki ga omejuje šest pravokotnikov: izračunati prostornino kvadra / narisati kvader
2. kos kakega materiala take ali podobne oblike: veliki kamniti kvadri; težki kvadri marmorja; zidovje iz kvadrov / slama, stisnjena v kvadre
// ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kvadru: v daljavi so se videli kvadri hiš; sivi kvadri tovarn
SSKJ²
manít -a m (ȋ)
kem. alkohol, ki ima šest hidroksilnih skupin: manit v algah
SSKJ²
otróčnica -e ž (ọ̑)
ženska v prvih šest do osem tednih po porodu: nosečnice in otročnice; streže mu kot otročnici
SSKJ²
paralelepipéd -a m (ẹ̑)
geom. telo, ki ga omejuje šest paralelogramov: izračunati prostornino paralelepipeda; pren., knjiž. te sobe so pusti paralelepipedi
SSKJ²
poródnica1 in porodníca -e ž (ọ̑; í)
ženska od začetka poroda do šest ali osem tednov po porodu: skrbeti za porodnico; v sobi je bilo več porodnic
// ženska, ki rodi, rojeva: pri porodnici je bila babica
SSKJ²
preferánsa -e ž (ȃ)
igr. igra s kartami, pri kateri mora igralec, ki igro vodi, doseči šest vzetkov, soigralca pa po dva: igrati preferanso
SSKJ²
romboéder -dra m (ẹ́)
geom. telo, ki ga omejuje šest rombov: izračunati prostornino romboedra
SSKJ²
šesták -a m (á)
nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: plačati s šestaki
SSKJ²
šéstcéven -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki ima šest cevi: šestcevno raketno orožje
SSKJ²
šéstcilíndrski -a -o prid. (ẹ̑-í)
strojn. ki ima šest cilindrov, valjev: šestcilindrski motor
SSKJ²
šéstcólski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑)
ki meri šest col: šestcolska cev
SSKJ²
šéstdnéven -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑)
ki traja šest dni: šestdnevno potovanje
SSKJ²
šestérec in šestêrec -rca m (ẹ̑; ȇ)
geom. telo, ki ga omejuje šest kvadratov; kocka1: narisati šesterec
♦ lit. verz s šestimi zlogi
SSKJ²
šestero... prvi del zloženk
nanašajoč se na število šest: šesterodelen, šesterokoten
Število zadetkov: 103