tôžba -e stil. -é ž (ó)
1. pravn. zahteva za rešitev pravnega spora na sodišču: stranka umakne tožbo; sodišče zavrne tožbo; odstopiti od tožbe; elementi tožbe; utemeljenost tožbe / delitvena tožba v zvezi z delitvijo skupne stvari ali premoženja; lastninska tožba za priznanje lastninske pravice; očetovska tožba za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva; razvezna tožba
// besedilo s tako zahtevo: sestaviti tožbo; vročiti tožencu izvod tožbe / vložiti tožbo proti komu
2. reševanje spora na sodišču: začela se je tožba za zemljo; groziti komu s tožbo / dobiti tožbo pravdo; imeti tožbo s kom
3. glagolnik od tožiti: prenašati bolečine brez tožbe / tožbe kmetov zaradi škodljivosti divjadi pritožbe, pritoževanja
// besede, glasovi, ki izražajo telesno ali duševno bolečino: poslušati tožbe bolnikov; glasne tožbe
// kar kdo toži: njegove tožbe ga niso ganile
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
prèdfílm -a m (ȅ-í)
kratek, vsebinsko samostojen film, ki se predvaja pred celovečernim filmom: predfilm o škodljivosti alkohola / reklamni predfilm / v predfilmu smo gledali otroško risanko
kratek, vsebinsko samostojen film, ki se predvaja pred celovečernim filmom: predfilm o škodljivosti alkohola / reklamni predfilm / v predfilmu smo gledali otroško risanko
SSKJ²
zasvájati -am nedov. (á)
1. delati koga odvisnega od česa, čemur se kljub škodljivosti za osebnost, zdravje sam ne more odreči: morfij in nikotin zasvajata / zasvajati otroke s potrošništvom
2. ekspr. vzbujati občutek, spravljati v odnos popolne (čustvene) predanosti: ljubezen do nje ga je nezadržno zasvajala, a upreti se ni mogel
1. delati koga odvisnega od česa, čemur se kljub škodljivosti za osebnost, zdravje sam ne more odreči: morfij in nikotin zasvajata / zasvajati otroke s potrošništvom
2. ekspr. vzbujati občutek, spravljati v odnos popolne (čustvene) predanosti: ljubezen do nje ga je nezadržno zasvajala, a upreti se ni mogel
SSKJ²
zasvojíti -ím dov., zasvójil (ī í)
1. narediti koga odvisnega od česa, čemur se kljub škodljivosti za osebnost, zdravje sam ne more odreči: alkohol zasvoji človeka; mamila so ga zasvojila / ta navada ga je popolnoma zasvojila
2. ekspr. vzbuditi občutek, spraviti v odnos popolne (čustvene) predanosti: ljubezen ga je zasvojila / misel na rešitev ga je popolnoma zasvojila
1. narediti koga odvisnega od česa, čemur se kljub škodljivosti za osebnost, zdravje sam ne more odreči: alkohol zasvoji človeka; mamila so ga zasvojila / ta navada ga je popolnoma zasvojila
2. ekspr. vzbuditi občutek, spraviti v odnos popolne (čustvene) predanosti: ljubezen ga je zasvojila / misel na rešitev ga je popolnoma zasvojila
- zasvojèn -êna -o:
biti zasvojen z mamili; zasvojena oseba
Število zadetkov: 4
Dostopnost