Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. priprava iz vrtljivega koluta in vrvi za dviganje bremen: obesiti, pritrditi škripec; namestiti vrv na škripec; škripanje škripca / leseni škripec
♦ teh. dvožlebni škripec; vet. škripec lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji
2. nav. mn., ekspr., s predlogom neprijeten, zapleten položaj: pomagati komu iz škripcev; biti, znajti se v hudih škripcih
1. ki ima dva žleba, dve vdolbini: dvožlebni škripec
2. namenjen za vrezovanje dvojnega žleba: dvožlebni oblič
slabš. kdor se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: ljudje so se razšli, ostalo je le nekaj zijačev
♦ navt. škripec, narejen tako, da spreminja smer vrvi