Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
močvirnik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
močvirnika samostalnik moškega spola
ptica
slabšalno Ljubljančan
IZGOVOR: [močvírnik], rodilnik [močvírnika]
BESEDOTVORJE: močvirnikov
Celotno geslo eSSKJ
mráznica mráznice samostalnik ženskega spola [mráznica]
    1. iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene ali rjavkaste barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria
    2. iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria mellea; SINONIMI: štorovka, iz biologije prava štorovka, iz biologije sivorumena mraznica
    3. okrasna rastlina z večjimi socvetji različnih barv, navadno okroglaste oblike, ki cveti jeseni; primerjaj lat. Chrysanthemum
STALNE ZVEZE: sivorumena mraznica
ETIMOLOGIJA: ↑mraz
SSKJ²
mráznica -e ž (ȃ)
1. bot. goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, rastoča v šopih na panjih in deblih, Armillariella mellea: nabirati mraznice
2. nar. meglica, ki označuje mejo med mrzlim in toplim zrakom: nad vasjo leži zimska mraznica
// drobna, suha snežinka: mraznice naletavajo
SSKJ²
múliti -im nedov., mulíla tudi múlila (ú ū)
1. z gobcem trgati in jesti: krave so pridno mulile travo; čreda je takoj začela muliti / koze so mulile redko listje z grmičevja smukale
// zastar. jesti, žreti (kaj tršega): konji so mulili seno
2. nar. dolenjsko puliti, trgati v šopih: nič ne pazi, kar muli; muliti plevel / otroci mulijo cvetje trgajo
    múliti se nar., navadno v zvezi z okoli, okrog
    dobrikati se, smukati se: mačka se je začela muliti okrog nje; piščanček se je mulil obme
SSKJ²
namúliti -im dov., namulíla tudi namúlila (ú ū)
1. z muljenjem priti do določene količine česa: krava je namulila poln gobec zelenja
2. nar. dolenjsko napuliti, natrgati v šopih: pod smreko je namulil suhe trave
    namúliti se ekspr.
    z muljenjem se nasititi: voli so se namulili sveže trave
Celotno geslo eSSKJ
ostrígar ostrígarja samostalnik moškega spola [ostrígar]
    1. gojena ali divje rastoča lističasta goba, ki navadno raste na lesu v šopih in je mlada užitna; primerjaj lat. Pleurotus
      1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: bukov ostrigar
ETIMOLOGIJA: ↑ostriga
Celotno geslo eSSKJ
pánjevka pánjevke samostalnik ženskega spola [pánjeu̯ka]
STALNE ZVEZE: zimska panjevka
ETIMOLOGIJA: ↑panj
SSKJ²
pánjevka -e ž (ȃ)
nar. goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, rastoča v šopih na panjih in deblih; mraznica: nabirati panjevke
SSKJ²
podráščec -a [podraščəc] m (ȃ)
bot. rastlina z navadno srčastimi listi in cveti, stoječimi posamič ali v šopih, Aristolochia: navadni podraščec
SSKJ²
póntski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pokrajino ob severnem delu Črnega morja: pontsko rastlinstvo
♦ bot. pontska azaleja zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum
SSKJ²
sibírski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Sibirijo: sibirski gozdovi / ekspr. bil je pravi sibirski mraz
♦ bot. sibirska perunika v šopih rastoča rastlina s črtalastimi listi in modro vijoličastimi cveti, Iris sibirica; vrtn. sibirska morska čebulica vrtna rastlina s suličastimi listi in zvončastimi, navadno modrimi cveti, Scilla sibirica; zool. sibirski kozorog kozorog z dolgimi, zelo razvitimi rogovi, Capra sibirica
Celotno geslo Kostelski
šaš ► ˈšaːš -a m
SSKJ²
šòp šôpa m (ȍ ó)
1. skupek daljših, tanjših istovrstnih stvari, navadno manjši: narediti šop; šop dlake, peres; izpod rute ji gleda šop črnih las; v krtači manjkajo šopi žime / vreči konju nekaj šopov sena / povezati niti v šop; ob bolezni so ji lasje izpadali v šopih; v šopu izpuliti; trava, rastoča v gostih šopih / ekspr. v rokah drži šop bankovcev, kart, listin / šop ključev
2. star. šopek (cvetja): podaril ji je velik šop
3. ekspr. pramen, snop: v sobo je prihajal šop svetlobe / šop isker
SSKJ²
šôpast -a -o prid. (ó)
1. ki je v šopih: ob poti je rasla šopasta trava / njegovi šopasti lasje
2. podoben šopu: šopaste korenine / za te rastline je značilna šopasta rast
♦ obrt. šopasta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit večkrat potegne skozi petljo prejšnje vrste
    šôpasto prisl.:
    šopasto razvrščeni listi
SSKJ²
šôpoma prisl. (ō)
knjiž. v šopu, v šopih: šopoma izpuljeni lasje; ta trava raste šopoma
Pravopis
šôpoma primer. prisl. (ó; ȏ) neobč. ~ izpuljeni lasje v šopu; rasti ~ v šopih
Celotno geslo eSSKJ
štórovka štórovke samostalnik ženskega spola [štórou̯ka]
    1. iz biologije lesna goba z gladkim klobukom medeno rjave barve in tanjšim ukrivljenim luskastim betom, ki navadno raste v šopih; primerjaj lat. Kuehneromyces
      1.1. ta goba kot hrana, jed
    2. lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria mellea; SINONIMI: iz biologije mraznica, iz biologije prava štorovka, iz biologije sivorumena mraznica
STALNE ZVEZE: prava štorovka
ETIMOLOGIJA: ↑štor
SSKJ²
štórovka -e ž (ọ̄)
goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, ki raste v šopih na panjih in deblih: nabirati štorovke
♦ bot. mala štorovka užitna goba rjavkaste barve, ki raste v šopih na panjih listavcev, Kuehneromyces mutabilis; vrtn. štorovka prst iz preperelega lesa
SSKJ²
trírób2 -a -o prid. (ȋ-ọ̑ ȋ-ọ̄)
ki ima tri robove: triroba letev; trirobo strgalo
♦ bot. trirobi biček rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih in ima trirobo steblo, Schoenoplectus triquetrus
Število zadetkov: 39