Zadetki iskanja
Svetokriški
Alfonz(us) -za m osebno lastno ime Alfonz: Shpanski krajl Alphonſus im. ed. je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Alphonſus im. ed. Neapolitanski krajl ǀ Aragonski krajl Alphonſus im. ed. ǀ krajl Alphonſus im. ed. Caſtus imenovan ǀ Piſhe Alphonſus im. ed. Andrada ǀ Leto resnizo nam ſamore ſprizhat Firsht Alphonſus im. ed. ǀ Pater Alphons im. ed. v' duhu je posnal, de leta Gospud nebo hotel tu dobru imè tei dekelzi poverniti ǀ ſim bral od Alphonsa rod. ed. Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu Alfonsu daj. ed. de Caſtro Ordna S. Franciſca 1. Verjetno Álfonz X. Módri (1221–84), kralj Kastilje 2. Álfonz, neki napolitanski kralj 3. Ime Álfonz je nosilo več aragonskih kraljev 4. Álfonz Kástus, neki španski kralj 5. Álfonz iz Kástra (1195–1558), frančiškan, učenjak 6. → Andrada
Svetokriški
Alkantara ž zemljepisno lastno ime Alcantarade Alkantara cit. pril. osebno lastno ime iz Alcantare: Nam bo poterdil Petrus de Alcantara (II, 121) Alcántara, mesto v španski provinci Cáceres, ki ga je 1217 pred Mavri ubranil 1156 ustanovljeni vojaško-verski viteški red, od tedaj poimenovan red iz Alcantare.
Svetokriški
Didakus m osebno lastno ime Didak: Pishe Pater Didacus im. ed. Isviter ǀ Vuzhenu odgovorj Didacus im. ed. de Cellio ǀ Kir Didacus im. ed. ſtella ner poprej samerka taiſto beſſedo ǀ Sa tiga volo Didacus im. ed. Stella nam danas en lep navuk da 1. Verjetno je mišljen bl. Dídak iz Andráde, jezuit (17. stol.). 2. → Celio 3. Didak iz Estelle, srlat. Didacus Stella (umrl 1575), španski teolog s priimkom po severnošpanskem mestu Estella, avtor priročnika za pridiganje z naslovom Liber de modo Concionardi (1576)
Svetokriški
Filip(us) -pa m osebno lastno ime Filip: Philippus im. ed. pak Macedonski krajl je bil te misli, de slatu je letu nar nuznishi ǀ Philippus im. ed. ſpanski krajl ǀ ta bogaboyezhi Philippus im. ed. Diez ǀ kej ſi ti ò S. Philippus im. ed. Nerius ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Philippus im. ed. Joanno ǀ gdu je bil podvnzhil Sveto Eugenio Ajdouske Bogove sapuſtiti, katire nje Ozha Philip im. ed. je molil ǀ Is taiſtiga Meſta Bethsaida je bil S. Peter, S. Andrei, S. Filip im. ed. ǀ Filip im. ed. Macedonski Krajl je vedil ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Dobruta S. Philippa rod. ed. ǀ Gliha je bil S. Philippu daj. ed. ǀ Naj li hualio krajla Philippa tož. ed. Tetrarca ǀ naprej poſtavi … S. Philippa tož. ed., inu S. Jacoba Apoſtelna ǀ Herodias je bila ſvoiga porozheniga Gospuda Phillippa tož. ed. sapuſtila 1. Fílip Makedónski (382–336 pr. Kr.), oče Aleksandra Velikega 2. Fílip II. (1527–98), španski kralj 3. → Diez 4. Sv. Fílip Nêri (1515–95), apostol Rima 5. Sv. Fílip, apostol (SP Mt 10,3) 6. Fílip, četrtni oblastnik v Itureji in Trahonitidi (SP Lk 3,1) 7. Fílip, Herodov brat (SP Mr 6,17)
Pleteršnik
gráhor, -ra, m. die Wicke (vicia), Cig., SlGor.-C., Mik.; grahor ali grašica v žitu, Dict.; — pomladanski g., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), Tuš. (R.); — dišeči, španski g., spanische Wicke (lathyrus odoratus), Cv.
Svetokriški
Karolus -a m osebno lastno ime Karel: jest berem de ob zhaſsu te Kuge S. Carolus im. ed. Boromeus je shal po Mesti te bolne obysKati ǀ S. Carolous im. ed. Boromæus, kadar je bil she maihin, vſeskuſi je Altarje dellal ǀ Kaj bi rekal Ceſſar Carolus. im. ed. V. kateri 1530. v'tem Meſti Auguſta ie bil ſapovedal ǀ S' kuſi ſtrup je bil vbyt Carolus im. ed. Calvus ǀ Kateru poterdi ta Vuzheni Carolus im. ed. ſcribanus ǀ ob zhaſſu Franskiga Krajla, inu Rimskiga Ceſſarja Carolus im. ed. Magnus imenovaniga ǀ Ceſſar Carolus im. ed. Magnus Ceſſarſtvu sapuſtj ǀ Carolus im. ed. Bizonius pak kadar viſſokuſt teh shlahtnih Turnu je premiſlil ǀ pishe Carolus im. ed. Sigonius od Ceſſaria Anaſthaſia ǀ shlushabnik Ceſaria Caroluſa rod. ed. 1. → Boromeus 2. Kárel V. (1500–58), španski kralj (1516–56) in rimskonemški cesar (1530–56), → Korel, → Korolus 3. Kárel Pléšasti, srlat. Carolus Calvus, frankovski kralj (843–877), 4. → Skribanus 5. Kárel Véliki, srlat. Carolus Magnus (742–814), frankovski kralj 6. → Sigonius
Svetokriški
Madrid m zemljepisno lastno ime Madrid: Piſſe shkof della Nuza, de v' shpanshi desheli v' tem meſte Madrit im. ed. je bila ena shlahtna dekelza (V, 440) Madríd, mesto v španski Kastilji
Pleteršnik
nastáti, -stȃnem, vb. pf. 1) entstehen, eintreten, werden; zima, noč je nastala; — 2) antreten: službo n., Lašče-Levst. (Rok.); — erben, C.; Prišel kraljevič je mlad, K' ima španski tron nastat', Npes.-K.
Pleteršnik
opravȋłnik, m. 1) der Functionär, Cig., Levst. (Pril.); — španski opravilnik na ruskem dvoru, Vod. (Izb. sp.); — der Schaffner, Cig.; der Geschäftsführer, Jan.; — der Agent, DZ.: kupčijski o., der Handelsagent, Cig.; — 2) das Rituale, V.-Cig.; — das Geschäftsnormale, Jan. (H.).
Pleteršnik
pẹtelȋnəc, -nca, m. 1) ein kleiner Hahn, Habd.-Mik.; — božji p., der Wiedehopf, Hip. (Orb.); — 2) der Fasshahn, C.; — 3) der Gewehrhahn, M., Valj. (Rad); — 4) pl. petelinci, neka goba, Notr.; — 5) divji p., eine Art glatter, holziger Ginster, Blc.-C.; — 6) španski petelinci, spanischer Ginster, das Pfriemengras (spartum), C.; "s to travo se trtje veže v vinogradu", Dict.
Celotno geslo
Hipolit
Prekmurski
španjòlski -a -o prid. španski: steri szo od tiszte spanyolszke vojszke doliszposzekani KOJ 1848, 80; tak 'zelévcsi na spanyolszki trônus pridti AI 1875, kaz. br. 3; Na spanyolszkoj zemli 'ze tri lêta krv tecsé AI 1875, kaz. br. 3
Prekmurski
španjòrski -a -o prid. španski: Vandaluſov, koteri ſzo zete králevcſine Vlaski i potom Spanyorſzki orſzág odplavali KŠ 1771, A6a; vlasko, Hiſpánii, tou je, Spanyorſzkom orſzági zacsétek vzéla KŠ 1771, 339
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
španski prid., F6, Boetia, tú kraileſtvu Granata v'ſhpanski deṡheli; cetra, -ae, en maihin ſhpanski ṡzhit, ali tarzhiza; iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku gineſtra; Igitus, ena tekozha voda v'Spanski deṡheli; phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana tyza, ſe vidi v'ṡhpanski deṡheli per murju bliṡi Provenze; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
Svetokriški
španski -a prid. španski: Shpanski im. ed. m krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Philippus ſpanski im. ed. m krajl ǀ kakor nam more ſprizhat Shpanska im. ed. ž, Franska, Lashka, inu Nemshka deſhela ǀ Sprizhat meni more Shpansha im. ed. ž, Franska, inu lashka deſhela ǀ fazonetel Clotilde Shpanskiga rod. ed. m krajla Hzhere ǀ V' tem lejti 1147. kadar Samurizi ſó bilij v' shpansko tož. ed. ž deshelo prishli ǀ S. Jacob, kateri shirma Shpanſko tož. ed. ž deſhelo ǀ de ſi lih Samurizi cello Spansko tož. ed. ž deſhelo ſo bily obrupali ǀ je shla v' ſpansko tož. ed. ž deſhelo ǀ ſe je puſtila preneſti v' Shapansko tož. ed. ž deshelo ǀ meneozh taiſtu v'Shpansko tož. ed. ž deſhelo pelati ǀ Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku tož. ed. s, Polsku ǀ v' Shpanski mest. ed. ž, Polski, Nemski, Ogerski, inu v'Hrovashki desheli ǀ v' shpanshi mest. ed. ž desheli v' tem meſte Madrit ǀ v'ſhpanski mest. ed. ž deſeli ǀ v' shpanski mest. ed. ž/s Krajlevuſti v' tej desheli Valenza ǀ ſo mogozhna Gospoda v' Lashki, Nemshki, Shtajerski, Coroshki, inu Krajnski desheli, inu v' Shpanskim mest. ed. s Krajlevſtvi → Španija
Celotno geslo
Megiser
španski pridevnik
Besedje16
Pleteršnik
Svetokriški
Valenc(ij)a -e ž zemljepisno lastno ime Valencia: v' tem meſti Valentia im. ed. ſe je nashla ena greshna, inu nezhiſta shena ǀ v' tem meſti Valentia im. ed. ǀ v' tem lejti 1615. v' shpanski Krajlevuſti v' tej desheli Valenza im. ed. enu cellu lejtu nej bilu desha ǀ v'valentia im./mest. ed. ie bil en takorshen nemaren, hudoben, inu nehualeshen ſiin de Valencia cit. pril. osebno lastno ime iz Valencije: kakor pravi S. Thom: de Valentia Valéncia, špan. Valencia, mesto in pokrajina ob sredozemski španski obali
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost