Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]
    1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla
      1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
Botanika
dolgodnévna rastlína -e -e ž
Celotno geslo eSSKJ
hám medmet
    1. uporablja se, ko govorec želi, da ogovorjeni, zlasti otrok, odpre usta in vzame hrano
      1.1. ponazarja odpiranje in zapiranje ust pri hranjenju
    2. navadno ponovljeno ponazarja hranjenje, goltanje, žretje
    3. kot glagol, navadno podvojeno, ekspresivno jesti, pojesti
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki ponazarja odpiranje in zapiranje ust
Celotno geslo eSSKJ
kóprc kóprca in kôprc kôprca samostalnik moškega spola [kópərc] in [kôpərc]
    1. vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih in nitastimi deljenimi listi; primerjaj lat. Anethum graveolens; SINONIMI: sladki janež
      1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
      1.2. semena te rastline
    2. rastlina nižje rasti z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, ki raste na morskih obalah, ali del te rastline; primerjaj lat. Crithmum maritimum; SINONIMI: morski koprc, iz botanike navadni morski koprc
    3. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: janež, sladki janež
STALNE ZVEZE: morski koprc, navadni morski koprc
ETIMOLOGIJA: ↑koper
SSKJ²
kopríva -e ž (í)
rastlina, ki ima na listih in steblu dlačice, ki povzročajo ob dotiku pekoč občutek: koprive preraščajo ruševine; pokositi koprive; otroci rastejo kot koprive za plotom / kopriva peče / špinača iz kopriv koprivnih listov
● tak je, kot bi na koprivah sedel slabe volje, nerazpoložen; kopriva ne pozebe zdrav, odporen človek uspešno kljubuje bolezni, naporu; slabega, malovrednega človeka navadno ne zadene nesreča
♦ bot. mala kopriva kopriva z manjšimi, pri dnu srčastimi listi, Urtica urens; mrtva kopriva rastlina z dvoustnatimi rdečimi, belimi ali rumenimi cveti, Lamium; velika kopriva kopriva z večjimi, pri dnu prisekanimi listi, Urtica dioica; žegnana kopriva zdravilna rastlina z rumenkastimi cveti in trnato nazobčanimi listi, Cnicus benedictus; vrtn. pisana kopriva lončna rastlina s pisanimi, koprivi podobnimi listi, Coleus hybridus
Pravopis
kopríva -e ž (í) izpuliti ~o; snov. špinača iz kopriv
SSKJ²
novozelándski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Novo Zelandijo: novozelandska obala
♦ tekst. novozelandski lan kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke; vrtn. novozelandska špinača špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi
Celotno geslo eSSKJ
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
      1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
      1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: ↑očistiti
SSKJ²
rúkola -e ž (ȗ)
enoletna, regratu podobna rastlina z nazobčanimi listi, močnega, ostrega, nekoliko grenkega okusa, primerna za solate, kot dodatek različnim jedem: očistiti, oprati rukolo; šopek sveže rukole; karpačo, sir, školjke na rukoli; solata, rižota, testenine z rukolo; špinača, redkvica in rukola
Celotno geslo Sprotni
spanakopíta samostalnik ženskega spola
    pecivo iz listnatega testa z nadevom iz špinače in fete, po izvoru iz Grčije 
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ngr. spanakópita, iz spanáki ‛špinača’ + pita
Celotno geslo Etimološki
Š 1. V slovenskem fonemu š (a) se ohranja pslovan. *š, ki je po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) nastal iz starejšega *x (glej H), npr. šȅl. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *s' (kar nekateri označujejo s š), ki je po jotaciji nastal iz *si̯, npr. šíti. (c) Pred samoglasnikom č se je asimiliral iz s, npr. ščípati. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil (a) srvnem. in nem. sch, npr. šípa, (b) srvnem. ss, npr. prẹ́ša, (c) rom. s (zlasti pred p, t ali k), npr. špináča, (č) madž. s, npr. šantáti. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah posnema predvsem šelestenje, šumenje in šepetanje, npr. šelestẹ́ti, šumẹ́ti, šušljáti.
Celotno geslo Pohlin
špinaca

GLEJ: špinača

SSKJ²
špináča -e ž (á)
kulturna rastlina z užitnimi listi: na vrtu gojijo kolerabo, cvetačo in špinačo; bil je zelen kot špinača / poletna, zimska špinača
♦ vrtn. novozelandska špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi
// jed iz listov te rastline ali nekaterih drugih rastlin: otrok ne mara špinače; špinača iz kopriv
Pravopis
špináča -e ž, snov. (á) gojiti ~o; jesti ~o
Celotno geslo Etimološki
špináča -e ž
Pleteršnik
špináča, f. der Spinat; — prim. it. spinace.
Celotno geslo Pohlin
špinača [špináča] (špinaca) samostalnik ženskega spola

rastlina špinača, LATINSKO: Spinacia oleracea

Celotno geslo Hipolit
špinača samostalnik ženskega spola
SSKJ²
špináčen -čna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na špinačo: špinačni listi / špinačna juha; špinačne palačinke; špinačna voda voda, v kateri se je kuhala špinača
    špináčno prisl.:
    obleka špinačno zelene barve
Celotno geslo Etimološki
špinat – glej špináča
Število zadetkov: 25