štéti štêjem nedov. štèj/štêj štêjte, -óč; štèl/štél štéla, štét, štét -a; štétje; (štèt/štét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ drevesa na vrtu; ~ pisatelja med slavne ljudi; ~ sebe zraven; šteti koga/kaj za koga/kaj Ne ~e ga več za sina; To dejanje ~emo za upor; šteti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ otroka za srečnega; To ravnanje ~emo za napačno; znati ~; poud. ~e samo dokaz |upošteva se|; neobč.: Hlev ~e k hiši spada; To ne ~e v redno delo sodi; ~ dvajset let biti star
štéti se štêjem se (ẹ́ ȇ) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovenca
štéti si štêjem si (ẹ́ ȇ) poud. kaj v kaj To si ~em v posebno zaslugo |To je moja posebna zasluga|; V čast si ~em, da ste prišli |počaščen sem|
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Pravopis
ístiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; ístenje (í ȋ; ȋ) neobč. |imeti, šteti za isto|: kaj ~ pojme; ~ pridnost z nadarjenostjo
ístiti se -im se (í ȋ; ȋ) neobč. identificirati se, enačiti se: z/s kom/čim ~ ~ s kolektivom
ístiti se -im se (í ȋ; ȋ) neobč. identificirati se, enačiti se: z/s kom/čim ~ ~ s kolektivom
Pravopis
kategorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kategorizíranje (ȋ) kaj ~ ceste; publ. kategorizirati kaj za kakšno ~ tekmo za pomembnejšo šteti za, imeti za
Pravopis
Pravopis
poístiti -im dov. -en -ena; poístenje (í ȋ; ȋ) neobč. |imeti, šteti za isto|: kaj ~ pridnost z nadarjenostjo
poístiti se -im se (í ȋ; ȋ) neobč. Mladostnik se rad ~i s filmskim junakom
poístiti se -im se (í ȋ; ȋ) neobč. Mladostnik se rad ~i s filmskim junakom
Pravopis
smátrati -am nedov. -ajóč; smátranje (ȃ) koga za koga/kaj ~ moža za poštenjaka → imeti za, šteti za; ~am, da to ni res → menim, mislim
Pravopis
Pravopis
Pravopis
do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja
Pravopis
Pravopis
Pravopis
izštéti -štêjem dov., nam. izštèt/izštét; izštétje; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) koga ~ soigralca pri igri; šport. Sodnik je izštel na tleh ležečega boksarja
Pravopis
med [poudarjeno mèd] predl.
I. z or.
1. mestovni prostorski
a) ~ nebom in zemljo; cesta ~ Ljubljano in Vrhniko; hiša ~ drevjem; držati ~ koleni
b) časovni ~ sredo in soboto; ~ božičnimi prazniki; jokati ~ smehom
c) količinski visok ~ 180 in 185 centimetri; nočne temperature ~ petimi in desetimi stopinjami; moški ~ štiridesetim in petdesetim letom
2. izbirni najlepša ~ dekleti; izbor ~ sadnimi vrstami
3. vezljivostni sovraštvo ~ sosedi; ljubezen ~ fantom in dekletom; podobnost ~ očetom in sinom; ljubiti se, tekmovati ~ seboj
II. s tož., z navezno obliko os. zaim. varianta méd..
1. smerni prostorski postaviti se ~ podboje; dati dve kolesci salame ~ rezini kruha; pomešati se ~ ljudi; Večkrat pride mednje
2. vezljivostni Polh spada ~ glodavce; šteti učenca ~ najboljše
I. z or.
1. mestovni prostorski
a) ~ nebom in zemljo; cesta ~ Ljubljano in Vrhniko; hiša ~ drevjem; držati ~ koleni
b) časovni ~ sredo in soboto; ~ božičnimi prazniki; jokati ~ smehom
c) količinski visok ~ 180 in 185 centimetri; nočne temperature ~ petimi in desetimi stopinjami; moški ~ štiridesetim in petdesetim letom
2. izbirni najlepša ~ dekleti; izbor ~ sadnimi vrstami
3. vezljivostni sovraštvo ~ sosedi; ljubezen ~ fantom in dekletom; podobnost ~ očetom in sinom; ljubiti se, tekmovati ~ seboj
II. s tož., z navezno obliko os. zaim. varianta méd..
1. smerni prostorski postaviti se ~ podboje; dati dve kolesci salame ~ rezini kruha; pomešati se ~ ljudi; Večkrat pride mednje
2. vezljivostni Polh spada ~ glodavce; šteti učenca ~ najboljše
Pravopis
milijón1 -a m (ọ̑) trije ~i; šteti do ~, do ~a; več ~ov let; prakt.sp. izposoditi si ~ |milijon denarnih enot|; poud.: ~e ima na banki |veliko denarja|; slab ~ |malo manj kakor milijon|
Pravopis
naštéti -štêjem dov., nam. naštèt/naštét; naštétje; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ vsa pomembna pisateljeva dela; ~ dva tisoč prebivalcev; prakt.sp. našteti komu kaj Takoj mu je naštel denar dal, plačal; prakt.sp. ~ prodajalcu denar na roko neposredno izplačati
naštéti jih -štêjem jih (ẹ́ ȇ) knj. pog., poud. komu |natepsti koga; ozmerjati koga|
naštéti jih -štêjem jih (ẹ́ ȇ) knj. pog., poud. komu |natepsti koga; ozmerjati koga|
Pravopis
nazáj smer. prostor. prisl. (á) iti ~; nesti ~ vrniti; pripeljati se ~ vrniti se; vlak za ~; šteti ~
Pravopis
od [poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači
1. izhodiščni
a) prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, °odkod prihajate
b) časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjo
c) količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah
2. razmejevalni, v zvezi z do
a) prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zveze
b) časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobote
c) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj
3. vršilski
a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vseh
b) dobiti ~ brata
4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed; Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor
5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena; neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je °~ matere materina
6. vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti
7. merni, poud.: ~ srca se smejati |prisrčno|; ~ sile zanimiv |zelo|; dati vse ~ sebe |zelo se potruditi|
8. načinovni To je naredil sam ~ sebe
9. vezljivostni s težavo se odtrgati ~ doma; odvrniti nesrečo ~ hiše; star.: pripovedovati ~ svoje sreče o svoji sreči; povest ~ jare kače o jari kači
Pravopis
odštéti -štêjem dov., nam. odštèt/odštét, zastar. odštévši; odštétje; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) kaj ~ denar na mizo; odšteti kaj od česa ~ stroške od skupne vsote; mat. ~ devet od sto; odšteti komu kaj ~ tekmovalcu nekaj točk
Pravopis
pét1 -- s (ẹ̑) Tri plus ~ je osem ‹3 + 5 = 8›; Deset deljeno s ~ je dve ‹10 : 5 = 2›; dobiti oceno ~; stanovati na Prešernovi ~ ‹5›; avtobusna proga ~; številka ~; poud. Ne zna šteti do ~ |Je neveden, neumen|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 35
Dostopnost