- 1. takó, da je prisotno v zelo veliki meri ali se zdi neizčrpno
- 1.1. takó, da ga nič ne omejuje, zadržuje
- 2. ekspresivno takó, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
divizíjski divizíjska divizíjsko tudi divízijski divízijska divízijsko pridevnik [divizíski] tudi [divíziski]
- 1. ki je v zvezi z divizijo 1.
- 2. ki je v zvezi z divizijo 2.
- 3. ki je v zvezi z divizijo 3.
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
bogatéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. postajati bogat: on hitro bogati; bogateti na tuj račun, s tujim delom
2. številčno večati se, množiti se: njegova knjižnica vidno bogati
// postajati boljši, izpopolnjevati se: osebnost v boju bogati; duševno bogateti
1. postajati bogat: on hitro bogati; bogateti na tuj račun, s tujim delom
2. številčno večati se, množiti se: njegova knjižnica vidno bogati
// postajati boljši, izpopolnjevati se: osebnost v boju bogati; duševno bogateti
SSKJ²
bogatíti -ím nedov. (ī í)
1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo
2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje
3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom
1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo
2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje
3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom
SSKJ²
decimírati -am dov. in nedov. (ȋ)
za kazen usmrtiti vsakega desetega (vojaka): ker niso našli krivca, je poveljnik ukazal decimirati četo
// knjiž. prizadejati občutno številčno izgubo; zdesetkati: nalezljive bolezni so decimirale prebivalstvo
za kazen usmrtiti vsakega desetega (vojaka): ker niso našli krivca, je poveljnik ukazal decimirati četo
// knjiž. prizadejati občutno številčno izgubo; zdesetkati: nalezljive bolezni so decimirale prebivalstvo
- decimíran -a -o:
ostanki decimiranega polka
SSKJ²
desétkati -am nedov. (ẹ̑)
ekspr. prizadevati občutno številčno izgubo: kuga je desetkala prebivalstvo; volkovi desetkajo čredo
ekspr. prizadevati občutno številčno izgubo: kuga je desetkala prebivalstvo; volkovi desetkajo čredo
SSKJ²
grámatóm -a m (ȃ-ọ̑)
kem. masa elementa v gramih, ki številčno ustreza njegovi atomski masi: dva gramatoma vodika se spajata z enim gramatomom kisika
kem. masa elementa v gramih, ki številčno ustreza njegovi atomski masi: dva gramatoma vodika se spajata z enim gramatomom kisika
SSKJ²
grámmolékula -e ž (ȃ-ẹ̑)
kem. masa čiste snovi v gramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi; mol2:
kem. masa čiste snovi v gramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi; mol2:
SSKJ²
izrázen -zna -o prid. (ā)
1. nanašajoč se na izraz, izražanje:
a) raziskovanje slovenskega izraznega fonda; vsebinska in izrazna razčlenitev pesmi
b) za impresionista je barva izrazni element; izrazne kretnje / izrazna moč, ohlapnost, sposobnost / filmska, glasbena, gledališka, pesniška izrazna sredstva
♦ anat. izrazne mišice obrazne mišice, s premikanjem katerih se izražajo čustva, razpoloženje; kor. izrazni ples ples, ki izraža čustva, razpoloženje
2. ki se da izraziti; izrazljiv: količina mora biti številčno izrazna
1. nanašajoč se na izraz, izražanje:
a) raziskovanje slovenskega izraznega fonda; vsebinska in izrazna razčlenitev pesmi
b) za impresionista je barva izrazni element; izrazne kretnje / izrazna moč, ohlapnost, sposobnost / filmska, glasbena, gledališka, pesniška izrazna sredstva
♦ anat. izrazne mišice obrazne mišice, s premikanjem katerih se izražajo čustva, razpoloženje; kor. izrazni ples ples, ki izraža čustva, razpoloženje
2. ki se da izraziti; izrazljiv: količina mora biti številčno izrazna
- izrázno prisl.:
ti plesi izrazno niso posebno bogati; delo je izrazno zanimivo
SSKJ²
kílomól -a m (ȋ-ọ̑)
kem. masa čiste snovi v kilogramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi: število delcev v enem kilomolu snovi
kem. masa čiste snovi v kilogramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi: število delcev v enem kilomolu snovi
SSKJ²
krepíti -ím nedov. (ī í)
1. delati kaj (bolj) krepko, močno: s telovadbo krepiti mišice, telo / počitek krepi njene živce; veter se krepi; pren. njegova vloga se je vedno bolj krepila
2. ekspr. delati kaj številčno močnejše: krepiti moramo naše vrste; vrste revolucionarjev so se krepile
1. delati kaj (bolj) krepko, močno: s telovadbo krepiti mišice, telo / počitek krepi njene živce; veter se krepi; pren. njegova vloga se je vedno bolj krepila
2. ekspr. delati kaj številčno močnejše: krepiti moramo naše vrste; vrste revolucionarjev so se krepile
SSKJ²
SSKJ²
nadmôčen -čna -o prid. (ó)
knjiž. ki je v premoči: boriti se s številčno nadmočnim nasprotnikom / njegove šahovske figure so nadmočne močnejše / ekspr. težave premaguje z nadmočno voljo zelo veliko, izredno
knjiž. ki je v premoči: boriti se s številčno nadmočnim nasprotnikom / njegove šahovske figure so nadmočne močnejše / ekspr. težave premaguje z nadmočno voljo zelo veliko, izredno
- nadmôčno prisl.:
nadmočno zmagati
SSKJ²
nazadovánje -a s (ȃ)
glagolnik od nazadovati: nazadovanje kmetijstva / gospodarsko, kulturno nazadovanje / nazadovanje v znanju / številčno nazadovanje prebivalstva
glagolnik od nazadovati: nazadovanje kmetijstva / gospodarsko, kulturno nazadovanje / nazadovanje v znanju / številčno nazadovanje prebivalstva
SSKJ²
nazadováti -újem nedov. (á ȗ)
prehajati z višje stopnje na nižjo
a) glede na kakovost, pozitivne lastnosti: kmetijstvo je takrat nazadovalo / gospodarsko, kulturno nazadovati / učenci v znanju nazadujejo
b) glede na količino, intenzivnost: obisk gledališča nazaduje; prebivalstvo v hribovskih predelih številčno nazaduje
prehajati z višje stopnje na nižjo
a) glede na kakovost, pozitivne lastnosti: kmetijstvo je takrat nazadovalo / gospodarsko, kulturno nazadovati / učenci v znanju nazadujejo
b) glede na količino, intenzivnost: obisk gledališča nazaduje; prebivalstvo v hribovskih predelih številčno nazaduje
SSKJ²
obogatíti -ím dov., obogátil (ī í)
1. narediti koga bogatega: kupčije so ga obogatile; obogatiti se na nedovoljen način
2. številčno povečati, pomnožiti: knjižnico so obogatili z novimi primerki
3. izboljšati kakovost, vrednost: obogatiti hrano z dodatki; z gnojenjem se zemlja obogati / to delo bo obogatilo našo literaturo; na potovanjih je obogatil svoje znanje; publ. svečanost so obogatili z akademijo
1. narediti koga bogatega: kupčije so ga obogatile; obogatiti se na nedovoljen način
2. številčno povečati, pomnožiti: knjižnico so obogatili z novimi primerki
3. izboljšati kakovost, vrednost: obogatiti hrano z dodatki; z gnojenjem se zemlja obogati / to delo bo obogatilo našo literaturo; na potovanjih je obogatil svoje znanje; publ. svečanost so obogatili z akademijo
- obogatèn -êna -o:
vitaminsko obogatena hrana; vrnil se je obogaten z novimi izkušnjami
♦ metal. obogateni uran uran, ki vsebuje okoli 90 odstotkov v nuklearne namene uporabnega izotopa; obogatena ruda ruda, iz katere je odstranjen večji del nekakovostnih sestavin
SSKJ²
okrepíti -ím dov., okrépil (ī í)
1. narediti kaj (bolj) krepko, močno: z drsanjem okrepiti noge; okrepiti se za potovanje; med počitnicami se je okrepil / okrepiti stebre s podporami / okrepiti postojanko s topovi / veter se je okrepil / okrepiti mir, oblast, zaupanje utrditi; okrepiti odpornost povečati
2. narediti kaj številčno močnejše: okrepiti straže; okrepiti zbor s starejšimi pevci / publ.: okrepiti sklade za šolstvo povečati; okrepiti varnostne ukrepe pomnožiti
♦ jezikosl. polglasnik se lahko okrepi v a
1. narediti kaj (bolj) krepko, močno: z drsanjem okrepiti noge; okrepiti se za potovanje; med počitnicami se je okrepil / okrepiti stebre s podporami / okrepiti postojanko s topovi / veter se je okrepil / okrepiti mir, oblast, zaupanje utrditi; okrepiti odpornost povečati
2. narediti kaj številčno močnejše: okrepiti straže; okrepiti zbor s starejšimi pevci / publ.: okrepiti sklade za šolstvo povečati; okrepiti varnostne ukrepe pomnožiti
♦ jezikosl. polglasnik se lahko okrepi v a
- okrepljèn -êna -o:
okrepljeni stebri; posadka, okrepljena z novo enoto
♦ jezikosl. prislov menda je včasih okrepljen s prislovom ja
SSKJ²
omasôviti -im dov. (ō ȏ)
publ. narediti kaj množično: omasoviti telesno kulturo / organizacija je omasovila svoje vrste jih naredila številčno močnejše
publ. narediti kaj množično: omasoviti telesno kulturo / organizacija je omasovila svoje vrste jih naredila številčno močnejše
SSKJ²
osiromášiti -im dov. (á ȃ)
1. povzročiti, da kdo postane siromašen: kapitalisti so osiromašili drobne obrtnike; osiromašiti prebivalstvo / osiromašiti deželo
2. številčno zmanjšati: z nedovoljenim lovljenjem so osiromašili ribji zarod
3. poslabšati kakovost, vrednost: z dolgoletnim gojenjem iste rastline so osiromašili zemljo / z branjem slabe literature je osiromašil svoj besedni zaklad
1. povzročiti, da kdo postane siromašen: kapitalisti so osiromašili drobne obrtnike; osiromašiti prebivalstvo / osiromašiti deželo
2. številčno zmanjšati: z nedovoljenim lovljenjem so osiromašili ribji zarod
3. poslabšati kakovost, vrednost: z dolgoletnim gojenjem iste rastline so osiromašili zemljo / z branjem slabe literature je osiromašil svoj besedni zaklad
- osiromášen -a -o:
osiromašeni ljudje; osiromašene kmetije; osiromašena zemlja
SSKJ²
poklekováti -újem nedov. (á ȗ)
1. postavljati telo v položaj, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage: poklekovati in vstajati
// v krščanskem okolju upogibati nogo v kolenu v znamenje spoštovanja: ko so šli mimo oltarja, so poklekovali
● ekspr. Slovencem ni treba poklekovati pred številčno večjimi narodi se ni treba poniževati pred njimi; jih ni treba zelo občudovati
2. ekspr. uklanjati se, vdajati se: pred nikomer ni poklekoval, ampak je ostal zvest svojim načelom
1. postavljati telo v položaj, ko se upognjena kolena dotikajo tal, podlage: poklekovati in vstajati
// v krščanskem okolju upogibati nogo v kolenu v znamenje spoštovanja: ko so šli mimo oltarja, so poklekovali
● ekspr. Slovencem ni treba poklekovati pred številčno večjimi narodi se ni treba poniževati pred njimi; jih ni treba zelo občudovati
2. ekspr. uklanjati se, vdajati se: pred nikomer ni poklekoval, ampak je ostal zvest svojim načelom
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 94
Dostopnost