Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

liváda liváde samostalnik ženskega spola [liváda]
    1. večja površina, porasla s travo, cvetlicami
      1.1. večja površina, naravno porasla z nižjimi, travi podobnimi rastlinami
    2. navadno v množini, ekspresivno področje delovanja, udejstvovanja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. lìvada in cslov. livada iz ngr. libáda ‛velik travnik’, kar je izpeljano iz libádi ‛travnik’ - več ...
múltivitamín múltivitamína samostalnik moškega spola [múltivitamín]
    pripravek, ki vsebuje več različnih vitaminov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. multivitamin, iz lat. multus ‛mnog’ + vitamin
obád obáda tudi obàd obáda samostalnik moškega spola [obát obáda] tudi [obàt obáda]
    večja, muhi podobna žuželka, ki sesa kri, zlasti sesalcev; primerjaj lat. Tabanidae
STALNE ZVEZE: goveji obad
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍbād, ȍvād, rus. óvod, češ. ovád < pslov. *ovadъ, verjetno iz ide. zloženke iz ovca + jesti, prvotno torej *‛ki grize ovce’ - več ...
oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]
    1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
    2. odzvati se na klic, poziv
    3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
    4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
    5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
    6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: glasiti se
ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]
    1. umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates
    2. igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
    3. slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici
    4. znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom
      4.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...
ornitológ ornitológa samostalnik moškega spola [ornitolók ornitológa]
    1. strokovnjak za ornitologijo
      1.1. kdor zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje ptice; SINONIMI: ptičar
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ornithologe, angl. ornithologist, glej ornitologija
ovčerêjec ovčerêjca samostalnik moškega spola [ou̯čerêjəc]
    kdor se ukvarja z rejo ovc, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: ovčereja
paparác paparáca; tudi paparáco; tudi paparazzo samostalnik moškega spola [paparác]
    fotograf, ki zasleduje znane osebnosti in jih fotografira v njihovem zasebnem življenju za objavo v medijih
ETIMOLOGIJA: paparazzo
patriárh patriárha samostalnik moškega spola [patrijárh]
    1. najvišji cerkveni dostojanstvenik samostojne upravne enote Pravoslavne cerkve, navadno v okviru narodne, politične skupnosti na kakem območju
    2. predstojnik pomembnejše prvotne krščanske skupnosti v vzhodnem Sredozemlju
      2.1. predstojnik pomembnejše nekdanje nadškofije v Rimskokatoliški cerkvi
    3. ekspresivno vodja kake skupnosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Patriarch in lat. patriarcha iz gr. patriárkhēs ‛očak, začetnik rodu’, iz patriá ‛rod, ljudstvo’ + tvorjenka od árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...
patriarhát patriarháta samostalnik moškega spola [patrijarhát]
    1. družbena ureditev, v kateri imajo vodilno vlogo moški
    2. najpomembnejša, samostojna upravna enota v Pravoslavni cerkvi, navadno v okviru narodne, politične skupnosti na kakem območju
    3. območje pod oblastjo predstojnika pomembnejše nekdanje nadškofije v Rimskokatoliški cerkvi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Patriarchat, prvotno ‛ozemlje pod patriarhovo oblastjo’, iz srlat. patriarchatus, iz gr. patḗr ‛oče’ + tvorjenka od gr. árkhō v pomenu ‛vladam’ - več ...
pešáčenje pešáčenja samostalnik srednjega spola [pešáčenje]
    1. premikanje brez prevoznega sredstva, s hojo
      1.1. tako premikanje za rekreacijo, sprostitev
ETIMOLOGIJA: pešačiti
ponòr ponôra samostalnik moškega spola [ponòr]
    1. večja odprtina v kraških tleh, v katero ponika voda, zlasti reka
    2. ekspresivno izginotje, upad
    3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponikovalnica
    4. iz ekologije naravni ali umetni proces, pri katerem se iz ozračja odstranjujejo, odvzemajo toplogredni plini
      4.1. iz ekologije kar povzroča, omogoča ta proces
    5. iz elektrotehnike mesto, kjer nosilci naboja zapuščajo kanal
ETIMOLOGIJA: = srb. cslov. ponorъ, hrv., srb. pònor, češ. ponor ‛pogrezanje’ < pslov. *ponorъ iz *ponerti ‛potopiti se, pogrezniti se’ iz *nerti ‛potapljati se’ iz ide. *nerH-, kot litov. nérti ‛potapljati se’ - več ...
stalagmít stalagmíta samostalnik moškega spola [stalagmít]
    1. kapnik, ki raste s tal kraške jame navzgor
      1.1. kar spominja na tak kapnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz novolat. stalagmites, iz gr. stalagmós ‛kapljanje, kaplja’, iz stalássō ‛kapljam’ - več ...
stalaktít stalaktíta samostalnik moškega spola [stalaktít]
    1. kapnik, ki raste s stropa kraške jame navzdol
      1.1. kar spominja na tak kapnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz novolat. stalactites, iz gr. stalaktós ‛kapljajoč’, iz stalássō ‛kapljam’ - več ...
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt]
    1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno
      1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
    2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati]
    1. jesti večerjo
      1.1. jesti za večerjo
ETIMOLOGIJA: večerja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
diskutánt -a m (ā á)
kdor diskutira: glavni referat so dopolnjevali številni diskutanti; izjave diskutantov / poznali so ga, da je dober diskutant
SSKJ²
gnôjen -jna -o prid.(ó)
nanašajoč se na gnoj:
a) pleten gnojni koš; gnojni voz; gnojna jama; gnojne vile / na njivi so bili številni gnojni kupi / gnojna prst
b) gnojna rana; gnojno vnetje žrela / gnojni izcedek
    gnôjno prisl.:
    gnojno sluzast izcedek iz rane
SSKJ²
kínoobiskoválec in kíno obiskoválec -lca [kinoobiskovau̯cam (ȋ-ȃ)
publ. obiskovalec filmskih predstav: pred poslopjem so stali številni kinoobiskovalci
SSKJ²
komplicírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj težavno, težje rešljivo, zapletati: elementarne nesreče so položaj v državi še bolj komplicirale; številni kompleksi mu življenje zelo komplicirajo / čemu bi si sožitje po nepotrebnem komplicirali / situacija se vse bolj komplicira
 
med. bolezen se komplicira ob osnovni se pojavljajo še druge bolezni, obolenja
// delati kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: nihče ne ve, kaj hoče, ker tako komplicira
    komplicíran -a -o
    1. težko rešljiv, zapleten: komplicirano vprašanje / znajti se v kompliciranem položaju / postopek je preveč kompliciran
    2. nejasen, težko razumljiv, težko dojemljiv: kompliciran filozofski traktat / njegovo izražanje je zelo komplicirano / to je zelo kompliciran človek
    3. ki ima veliko sestavnih delov ali različne sestavne dele: kompliciran stroj; komplicirane kemične spojine / komplicirana zgradba atoma / kompliciran klinopisni sistem / komplicirana struktura družbe
    ♦ 
    ekon. komplicirano delo delo, ki ga lahko opravlja le človek s posebno izobrazbo, kvalifikacijo; med. komplicirani zlom zlom, pri katerem kost predre kožo ali hujše poškoduje okolno tkivo; prisl.: komplicirano pripovedovati
Število zadetkov: 147