krásnik -a m (ȃ) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz piroksena in granata; eklogit: gnajs in krasnik
♦ zool. borov krasnik hrošč kovinsko svetlikajoče se barve, ki leže jajčeca pod lubje borovih štorov, Chalcophora mariana
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
SSKJ
SSKJ
mladíca -e ž (í)
- 1. biol. mlada žival ženskega spola pred spolno dozorelostjo: ta žival je še mladica; ima kozo, enoletno mladico; lanska mladica; mladice rac; svinja mladica
♦ čeb. čebelja družina ima veliko mladic; rib. vložiti mladice v potok - 2. mladika, poganjek: iz štorov poganjajo mladice; obrezati enoletne mladice; leskova mladica / mladice izpodjeda črv mlade rastline
SSKJ
mladíka -e ž (í) enoletni poganjek lesnate rastline: iz debla, štorov so pognale mladike; porezati odvečne mladike; leskova mladika / enoletna mladika; pren., ekspr. iz slavnega rodu je pognala mladika, rodil se je sin
♦ agr. rodna mladika; vrtn. divja mladika ki zraste iz starega tkiva
♦ agr. rodna mladika; vrtn. divja mladika ki zraste iz starega tkiva
SSKJ
štór -a tudi štòr štôra m (ọ̑; ȍ ó)
- 1. po podiranju drevja preostali del debla: štori so moleli iz zemlje; izkopati, izruvati štor; iz štorov so pognale mladike; zasadil je sekiro v štor; usedel se je na štor; grčav štor; trhel, votel štor; kaj stojiš kakor štor / bukov, hrastov štor / drevesni štor
- 2. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: porezane zeljne glave je obrnila s štori navzgor / zeljni štor
● pog. klobuk jurčka je bil črviv, štor pa ne bet - 3. slabš. neroden, okoren človek: to ti je pravi štor; ne bodi tak štor / kot psovka umakni se, štor nerodni
SSKJ
SSKJ
štrêmelj -mlja m (é) nar. suho golo deblo: podrl je le kak štremelj in grm / goličava je bila polna suhih štremljev štorov
Število zadetkov: 6
Dostopnost