Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
akadémik -a (ẹ́) 
  1. 1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov
  2. 2. raba peša študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam
SSKJ
asistènt -ênta in -énta (ȅ é, ẹ́) strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent
 
film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah
// najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi
SSKJ
bájta -e ž (ȃ) 
  1. 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta
    // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto
  2. 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta
  3. 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte
  4. 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
SSKJ
brúcmajór -ja (ȗ-ọ̑) žarg., šol. študent višjega letnika, ki pri brucovanju spremlja, vodi bruce
SSKJ
buršikózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. mladostno sproščen, prešeren, razposajen: buršikozen študent / njeno buršikozno vedenje
SSKJ
cár -ja (ȃ) 
  1. 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladar: ruski car; srbski car Dušan / star. beli car ruski
  2. 2. star. cesar: francoski, turški car / pesn. pridi, pridi, višine car [sonce], med svoje služabnice zveste (O. Župančič)
    ● 
    žarg., šol. zeleni car študent višjega letnika, ki vodi šaljivi obred sprejemanja brucov v študentovsko skupnost
SSKJ
demonstrátor -ja (ȃ) kdor kaj nazorno prikazuje: demonstrator kozmetičnih preparatov
// šol. študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah
SSKJ
diják -a (á) učenec srednje šole: šolo obiskuje tisoč dijakov; priden, slab, vzoren dijak; dijak odličnjak; dijak klasične gimnazije; dijak tretjega razreda / zastar. vseučiliški dijak študent
SSKJ
dohtáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. prizadevati si govoriti učeno: misli, da ga vsi občudujejo, kadar dohtari; sredi večje družbe je dohtaril bradat študent
SSKJ
falírati -am dov. (ȋ) pog., raba peša gospodarsko propasti: tovarna je falirala; zaradi slabega gospodarjenja je trgovec faliral
// slabš. opustiti, prekiniti študij: Janez je faliral v šesti šoli
    falíran -a -o: faliran študent; falirano podjetje
SSKJ
filozóf -a (ọ̑) 
  1. 1. strokovnjak za filozofijo: grški filozofi; filozof materialist; nazori filozofa
  2. 2. kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih; mislec, modrec: bil je največji filozof med nami; vse sprejema kot filozof / ekspr. postal je cel filozof
  3. 3. pog. slušatelj filozofske fakultete: filozofi in medicinci
  4. 4. do 1848 študent vmesne šole med šestletno gimnazijo in univerzo
SSKJ
frekventacíjski -a -o prid. (ȋ) šol., v zvezi frekventacijsko potrdilo potrdilo, da je kdo študent
SSKJ
izréden -dna -o prid. (ẹ̄) 
  1. 1. ki se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim: imel je precej izrednih izdatkov; izreden pojav / izredni dopust plačan ali neplačan dopust za posebne namene; izredni profesor univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od rednega profesorja; izredni slušatelj, študent slušatelj, študent, ki sme delati izpite brez rednega obiskovanja predavanj; redni in izredni vlaki; izredni občni zbor; izredna izdaja časopisa; izredno stanje stanje, v katerem so omejene nekatere osebne pravice in državljanske svoboščine
     
    min. izredni žarek žarek, ki se pri dvolomni snovi ne lomi točno po zakonu o lomu svetlobe
    // ki po pomenu, kakovosti presega splošno, navadno: podeliti nagrado za izredne dosežke; poudariti izreden pomen dela; doživeti izreden uspeh / izreden delavec, športnik je; ta učenec je izreden zelo dober, sposoben
    // nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate izredna prilika; izredno doživetje / imeti izreden ugled; pokazati izredno zanimanje / izredna lepota gora
  2. 2. ki ima zaželeno lastnost, kakovost v najvišji meri: izredna gibljivost sestavnih delov; izredna moč, nadarjenost; izredna uigranost orkestra / kvaliteta novih izdelkov je izredna
    izrédno prisl.: izredno študirati; izredno dober, sposoben človek; izredno pomemben dogodek; izredno slabo vreme
SSKJ
komilitón -a (ọ̑) knjiž., redko sobojevnik, tovariš: komilitoni iz kasarne so se mu posmehovali / kot študent je bil med svojimi komilitoni zelo cenjen
SSKJ
létnik -a (ẹ̑navadno s prilastkom  
  1. 1. enoletna doba periodično izhajajoče publikacije: sodeloval je samo v prvem letniku revije; druga številka letošnjega letnika
    // celota številk, snopičev te dobe: letnik ni popoln, dve številki manjkata; dati vezat prvi letnik Jezika in slovstva
  2. 2. ljudje, rojeni istega leta: to so letniki, ki jih je zajela vojna; vpoklican je bil letnik 1920; ta letnik otrok je bil že cepljen / mobilizacija mlajših letnikov; med udeleženci prevladujejo starejši letniki
     
    midva sva isti letnik sva rojena istega leta; pog. kateri letnik si katerega leta si rojen; evfem. ženske starejšega letnika starejše
    // kar je pridelano v istem letu, zlasti vino: piti letnik 1960 / ta letnik vina je slab / kupim fiat letnik 1970 izdelan leta 1970
  3. 3. stopnja, organizacijska enota študija v višjih in visokih šolah: v prvem letniku je uspeh slab; študent drugega letnika; imeti pogoje za vpis v tretji letnik / višji letniki bodo imeli sestanek
    // raba peša razred (v srednjih strokovnih šolah): drugi letnik srednje tehniške šole; učiteljišče je imelo pet letnikov / izleta se je udeležil ves letnik
  4. 4. star. letni član: v društvo se je vpisalo dvajset dosmrtnikov in sto letnikov
    ♦ 
    lov. enoletna žival (moškega spola), zlasti gams, srnjak
SSKJ
mečkávost -i [məč tudi mečž (á) lastnost, značilnost mečkavega: preskusiti mečkavost tkanine / ekspr. študent je zaradi svoje mečkavosti dobil slabo oceno
SSKJ
montanístika -e ž (í) veda o rudah in rudarstvu: študirati montanistiko / oddelek za montanistiko / študent montanistike
SSKJ
nèuspéšen -šna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki nima uspeha: neuspešen pouk; neuspešna vzgoja; neuspešna pogajanja / neuspešen pisatelj; neuspešen študent / iskanje je bilo neuspešno brezuspešno
SSKJ
pavzírati -am nedov. (ȋ) žarg. imeti odmor, počivati: med portretiranjem je večkrat pavziral
● 
žarg., šol. pavzira že drugo leto ni redni študent zaradi neopravljenih izpitov
SSKJ
pòdiplómec -mca (ȍ-ọ̑) žarg., šol. kdor nadaljuje študij po diplomi: študirati kot podiplomec / študent podiplomec
Število zadetkov: 47