Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

fŕr medmet
    1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema zvoke pri frfotanju, plapolanju, hitrem premikanju skozi zrak
      1.1. z večkrat ponovljeno črko r ponazarja hitro gibanje, premikanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvoke ob frfotanju ptičjih kril
mêdmet medméta samostalnik moškega spola [mêdmet medméta]
    1. iz jezikoslovja navadno nepregibna besedna vrsta, ki je lahko že sama samostojno sporočilo in izraža razpoloženje, spodbuja k dejanju, posnema zvoke, glasove
      1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. interjectiō iz med + met, prvotno ‛kar je vmes vrženo, kar se nahaja vmes’ - več ...
pízda pízde samostalnik ženskega spola [pízda]
    1. vulgarno žensko spolovilo
    2. vulgarno ničvreden, prezira vreden človek; SINONIMI: vulgarno pizdun
    3. kot medmet, vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi
      3.1. kot medmet, vulgarno izraža, da je govorec prestrašen, presenečen
FRAZEOLOGIJA: poslati koga v pizdo materino, Naj gre v pizdo materno., Pizda ti materna!, Pizda materna!, Prekleta pizda!, Ti pizda!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pízda, rus. pizdá, češ. pizda ‛psovka hudobni ženski’ < pslov. *pizda ‛žensko spolovilo, rit’ iz ide. *(e)pi‑sed‑ ‛usesti se, tlačiti’, tako kot stprus. peisda ‛rit’, alb. pidh ‛žensko spolovilo’ - več ...
rárog rároga samostalnik moškega spola [rárok rároga]
    1. velik morski rak rdečkasto rjave barve z belkastimi pikami, dolgimi tipalkami in brez klešč; primerjaj lat. Palinuridae
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. čak. rarȍg, sorodno s štok. ràrog = ukr. rárig, polj. raróg, raroh ‛vrsta sokola, lunj’ < pslov. *rarogъ iz *rarъ ‛krik, šum’ iz ide. onomatopeje *rē̆i̯-, prvotno se morda nanaša na ptiča, ali pa je hrv. rarog neposredno iz *rarъ ‛krik, šum’ - več ...
švíst švísta samostalnik moškega spola [švíst]
    1. zvok ob hitrem premikanju, gibanju po zraku, močnem vetru
    2. kot medmet, tudi s ponovljeno črko s posnema oster zvok ob hitrem gibanju, premikanju, drsanju
      2.1. kot medmet, tudi s ponovljeno črko s ponazarja hitro gibanje, hiter premik
      2.2. kot medmet ponazarja hiter gib pri rezanju, striženju
ETIMOLOGIJA: švistati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bŕr medm. (ȓ)
1. izraža zoprnost, grozo, mraz: polže in žabe ješ, brr; brr, okostnjak; brrr, kakšen mraz
2. posnema šum, ropot: podrsaš avtomobilček in naredi brrr
SSKJ²
bučánje -a s (ȃ)
glagolnik od bučati: mogočno bučanje morja; šum in bučanje viharja / bučanje čebel / bučanje orgel
SSKJ²
drobôvje -a s (ȏ)
1. organi v prsni in trebušni votlini: odstraniti drobovje iz ubite živali
2. ekspr. notranjost, sredina: iz drobovja ladje je prihajal zamolkel šum motorjev; v drobovju zemlje; pren. Vsa Evropa je v drobovju zatrepetala (M. Bor)
SSKJ²
flafòt -ôta m (ȍ ó)
šum, ki nastane pri mahanju s perutmi, zlasti velikimi: niti najmanjšega flafota nisem slišal, ko je sova odletela
SSKJ²
fofòt -ôta m (ȍ ó)
šum, ki nastane pri mahanju s perutmi, zlasti velikimi: slišal je fofot divjih gosi
SSKJ²
frfòt -ôta m (ȍ ó)
šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi: jerebice so se dvignile z glasnim frfotom; frfot ptic / frfot zastave plapolanje, vihranje
SSKJ²
frfotánje -a s (ȃ)
glagolnik od frfotati: opazoval je frfotanje obstreljenega kragulja / frfotanje metulja s cveta na cvet / mladostno frfotanje dekleta se bo kmalu uneslo
// šum, ki ga povzroča mahanje, udarjanje s perutmi: slišalo se je frfotanje ptic / žvižganje krogel in frfotanje min
SSKJ²
híp1 -a m (ȋ)
zelo kratek čas: tisti hip je bil odločilen; trajalo je samo hip; v tistem hipu je nekdo potrkal; umolkniti za hip; ekspr. kratek hip; hip pozneje je odšel / potrpi samo še nekaj hipov / kot vljudnostna fraza hip počakajte, prosim
// knjiž., navadno s prilastkom čas, ki se zdi, da je zelo kratek: usoden hip; v težkih hipih
● 
knjiž. na hipe se je zaslišal šum v majhnih časovnih presledkih; prvi hip ga ni spoznal v prvem hipu, trenutku; oni bodo ta hip tu v zelo kratkem času, takoj; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; vsak hip te lahko doleti nesreča kadarkoli, vedno; zadnji hip je prišel na vlak še ravno pravočasno
SSKJ²
hrúm -a m (ȗ)
knjiž. hrumenje: daleč naokrog se sliši hrum slapa; hrum valov, viharja / ekspr. nastal je velik hrum in šum
// hrup, hrušč: hrum se je polegel, je potihnil
SSKJ²
inspiracíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na inspiracijo: osebne izkušnje so bile pesniku močen inspiracijski vir / inspiracijski šum
SSKJ²
korák -a m (ȃ)
1. gib noge pri hoji, teku, plesu: vsak korak mu je povzročal bolečine / napravil je dva koraka in padel; storiti (en) korak naprej, nazaj, vstran / delati dolge, drobne, široke, velike korake / kazal je osnovne korake / baletni, plesni korak; ples s poskočnimi koraki; vojaški korak; koraki polke, valčka; ekspr. bližati se s kilometrskimi koraki zelo dolgimi; pren., ekspr. to so bili njegovi prvi koraki v življenje
// dotik noge na podlago pri hoji; stopinja: tla so se pri vsakem koraku ugrezala / poznajo se sledovi njegovih korakov
2. nav. ekspr. premikanje s korakanjem; hoja1njegov korak je bil odločen; pospešiti korake; pozna ga po koraku / hitri, počasni koraki / hodil je z drsajočimi, tihimi koraki drsajoče, tiho; približeval se je s težkimi koraki
// noga, zlasti pri hoji: koraki so se mu zapletali / zadržati korak
// zvok, šum, ki ga povzroča noga, zlasti pri hoji: koraki se bližajo, izgubljajo / zaslišali so se lahki koraki; tihi, ženski koraki
3. ekspr., v prislovni rabi izraža
a) prostorsko oddaljenost: do tam je kakih dvajset korakov; nekaj korakov vstran / na vsakih pet korakov; streljati na tri korake / zagleda ga korak od sebe nedaleč; stopil je za korak bliže malo / ona gre še korak dalje in mu ugovarja celo ugovarja mu
b) časovno oddaljenost: do izpolnitve je še dolg korak; en sam korak do sreče
4. mesto med nogami: stati do koraka v vodi / otrok ima pretesne hlačke v koraku
5. ekspr., s prilastkom dejanje, ukrep, ravnanje: to je bil nepremišljen korak; tega koraka se je še dolgo sramovala / storil je potrebne korake / publ.: napraviti resen korak k izboljšanju mednarodnega položaja; diplomatski koraki vlade
● 
ekspr. niti koraka niso storili ničesar; v tej stroki delamo prve korake smo se z njo šele začeli ukvarjati; držati korak s kom ne pustiti se komu prekositi, ne zaostajati za kom; ekspr. v kmetijstvu je storjen velik korak naprej kmetijstvo se je izboljšalo, dvignilo; ekspr. ta doba pomeni korak nazaj v razvoju zdravstva nazadovanje; ekspr. ranjence smo imeli na vsak korak pogosto, povsod; ekspr. hoditi, iti v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. štipendije niso šle v korak s stroški niso bile enake, enakovredne stroškom; ekspr. šli so v korak, v koraku premikali so se s hitrostjo navadne hoje; ekspr. to ugotavlja na, ob vsakem koraku povsod, vedno; ekspr. bližali so se korak za korakom počasi, postopno
♦ 
elektr. korak napetosti napetost na določeni razdalji; kor. bočni korak plesni korak v levo ali v desno; križni korak plesni korak z eno nogo čez drugo; menjalni korak skupina treh med seboj povezanih korakov, narejenih tako, da se premakne ena noga, pristavi druga in še enkrat premakne prva noga; strojn. korak dolžina, za katero se premakne vijak v vzdolžni smeri, če se zavrti za 90°; šport. drsalni korak tehnika smučanja, pri kateri je gibanje takšno kot pri drsanju; strumni korak; voj. menjati korak premakniti dvakrat zapovrstjo isto nogo naprej, da se korakanje uskladi; paradni korak korakanje v določenem ritmu z zelo napetimi nogami; v korak kot povelje začni korakati tako, da se sočasno premikajo iste noge
SSKJ²
mnóžica -e ž (ọ̑)
1. velika strnjena skupina ljudi: okrog ponesrečenca se je gnetla množica; množica je nenadoma vzvalovila; množice se je polastil strah; pomiriti razjarjeno množico; prebiti se skozi množico; ekspr. nepregledna, ogromna, stotisočglava množica; množica gledalcev; psihologija množice; šum, vpitje množice / množica ljudi
2. nav. mn. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji: množice so začele vse glasneje izražati politične zahteve; popeljati množice v boj; voditi množice; politično vodstvo se je ločilo od množic; delovne, ekspr. najširše ljudske množice; neosveščena, knjiž. brezimna množica; ideološki vpliv na množice; politično delo med množicami; povezanost političnega vodstva z množicami / kmečke, proletarske množice / anonimna množica velemest prebivalstvo
3. nav. ekspr., z rodilnikom razmeroma veliko število česa: v zraku je množica živih bitij; množica misli; pregledal je celo množico otrok; zaradi množice drugih obveznosti te nisem mogel obiskati; množica najraznovrstnejših rib / pomoriti je dal cele množice; pripravljeni so bili umirati v množicah
4. mat. skupina predmetov iz našega nazornega ali miselnega sveta, ki jo imamo za celoto: sestaviti množico / teorija množice / delna množica ki je del kake množice; diskretna množica množica točk, katerih medsebojne razdalje so večje od 0; ekvivalentna množica pri kateri ima vsak njen element ustrezen element v drugi množici; osnovna ali univerzalna množica ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale; moč množice število elementov množice
SSKJ²
narásti -rástem tudi -rásem dov., narásel in narástel; naráščen (á)
1. postati večji po
a) obsegu: matici je zadek zelo narasel / jajca in sladkor umešamo, da vse skupaj naraste; testo je lepo naraslo / zaradi deževja je reka narasla / publ. roman je narasel na štiri knjige ima, obsega
b) številu: nesreče, vlomi naraščajo; mestno prebivalstvo naraste za več tisoč na leto
2. doseči višjo stopnjo
a) glede na intenzivnost, jakost: napetost, sovražnost med njimi je narasla; pritisk in temperatura v posodi sta narasla; ob tekmovanjih zanimanje za šport naraste / veter je proti večeru narasel / ekspr. glas mu je preteče narasel začel je glasneje govoriti / šum je narasel v hrup
b) glede na količino: njegovi dolgovi so narasli; tabela kaže, za koliko je proizvodnja narasla
c) glede na možni razpon: cene so čez mero narasle; vrednost zlata je narasla / število zaposlenih je naraslo
3. zrasti: mladičem je perje že naraslo; raku so namesto polomljenih klešč narasle nove / odkar ga ni videla, mu je brada zelo narasla / zastar. narasel je velik fant
● 
zaradi deževja je gladina jezera narasla se je dvignila; ekspr. odkar je v tej službi, ji je greben zelo narasel postala je domišljava, prevzetna; prim. narasel
SSKJ²
naráščati -am nedov. (á)
1. postajati večji po
a) obsegu: oteklina narašča / mesta naraščajo, vasi pa se praznijo
b) številu: prometne nesreče naraščajo; prebivalstvo na svetu naglo narašča / mladinsko prestopništvo narašča iz leta v leto
2. dosegati višjo stopnjo
a) glede na intenzivnost, jakost: pritisk v kotlu že narašča; temperatura narašča / hrup, šum je naraščal in upadal / svetloba za grebenom je naraščala / napetost, negotovost, strah narašča; naš ugled v svetu narašča; zanimanje za pridelovanje sadja zadnja leta narašča / oblačnost narašča
b) glede na količino: dohodki, dolgovi naraščajo; proizvodnja narašča
c) glede na možni razpon: kvaliteta narašča; vrednost nepremičnin narašča / število zamujenih ur narašča
♦ 
jezikosl. raba besede narašča beseda se uporablja glede na kak sinonim čedalje pogosteje; mat. funkcija narašča z večanjem neodvisne spremenljivke se veča tudi odvisna spremenljivka
    naráščati se nar.
    1. jeziti se, razburjati se: najmanj je prizadet, pa se najbolj narašča / pes se je vse bolj naraščal (jezno) lajal
    2. postavljati se, ponašati se: nikar se tako ne naraščaj pred nama; začel se je naraščati, češ naj le pride medved
    naraščajóč -a -e:
    prikrivali so svoj naraščajoči bes; naraščajoči mrak, strah; naraščajoča draginja; toži o naraščajoči gluhosti; naraščajoče potrebe, zahteve
SSKJ²
naslúšati -am, in naslúšati tudi naslušáti -am nedov.(ú; ú á ú)
star. poslušati: naslušal sem, od kod prihaja šum / pazljivo je naslušal vsako besedo
// prisluškovati: potuhniva se, tukaj bom naslušal
    naslúšati sein naslúšati se tudi naslušáti se
    naslišati se: ne more se je nagledati in naslušati / naslušal se je njenih neumnosti naveličal poslušati
Število zadetkov: 127