Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. ekspr. kdor (rad) vsebinsko prazno govori: veljal je za žužljo
- 2. nar. gorenjsko točilnica žganja: pije po vseh žužljah
// kdor (rad) vsebinsko prazno govori: težko je poslušati to žužnjo
- 1. železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda: odpeti žvale; konj je prhal in grizel žvale
- 2. med. boleča razpoka v ustnem kotu: namazati žvale
- 1. etn. ljudsko glasbilo iz slivovega lesa, podobno flavti: izdelovati žvegle; ljudski godec z žveglo
- 2. nar. piščal: igrati na žveglo; pastirska žvegla
- 1. voda, ki vsebuje žveplov vodik: kopati se v žveplenici
// izvir take vode: ob žveplenicah se je razvilo zdravilišče - 2. žveplenka: z žveplenico si prižigati cigareto
- 1. nekdaj vžigalica, ki ima v vnetljivi glavici žveplo: krošnjar je prodajal trakove, šivanke in žveplenke
- 2. pog. vžigalica sploh: škatlica žveplenk
- 1. ekspr. zelo živahen, nemiren človek, zlasti otrok: ta žverca je le težko pri miru; bil je majhen in suh, prava žverca / kot psovka kdo te bo poslušal, žverca sitna
- 2. nar. gorenjsko gošča, ostanki v pipi: postrgati žverco iz pipe / tobakova žverca
- 1. ekspr. piščalka: zaslišal se je brlizg miličnikove žvižge
- 2. star. žvižganje: iz hleva se je slišala hlapčeva žvižga / ustnice so se mu zaokrožile na žvižgo
- 1. ženska oblika od žvižgavec: glasen žvižg male žvižgavke
- 2. zool., v zvezi navadna žvižgavka raca z rdeče rjavo glavo in svetlo temensko progo, Anas penelope
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 1072
- 1073
- 1074
- 1075
- Naslednja »