Zadetki iskanja
Vprašanje
Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo. Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna? V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered. Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.
V publikacijah srečujem različen zapis za svet/Svetstaršev in svet/Svetšole. prosim vas, če mi lahko pojasnite, kakšen je pravilen zapis – z veliko ali z malo začetnico.
pìknjeni -a -o pičen: Či te je včéla piknola, potégni z rane žálec i devaj na piknjeno mesto vlažno zemlo AI 1878, 36
Zanima me za eno izjemo, pri kateri se vrstni pridevnik iz kraja tvori drugače kot pri drugih krajih z isto končnico. Govorim o kraju Žalec, kjer je vrstni pridevnik žalski. V drugih primerih krajev z isto končnico, kot so Logatec, Rogatec, Bovec, pa se pridevnik konča na -ški.
Kaj je torej razlog, da je Žalec (žalski) izjema?
žálski -a -o [u̯s] (á)
Žálčan -a [u̯č] m, preb. i. (á)
Žálčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (á)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »