Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zalẹ́gati, -lẹ̑gam, vb. impf. ad zaleči; 1) Raum einnehmen, Cig., Jan.; dokaj prostora z., Cig.; — 2) dem Bedürfnisse abhelfen, zustatten kommen, ausgeben: žito (proso) nam letos namesto pšenice dosti zalega, C.; ausreichen, aufkommen, Cig. (T.); za pastirja mi zalega, Erj. (Izb. sp.); vse to zalega, da se kupuje gasilno orodje, Levst. (Nauk); — 3) beengen, drücken: zalega me, es drückt mich etwas in der Brust, Fr.-C.; žalost dušo zalega, Slom.-C.; glas božji nas zalega, Slom.-C.; — zalega mi, es benimmt mir den Athem, Fr.-C.; — zalega mi v ušesih, v očeh, der Schmerz in den Ohren, in den Augen nimmt zu, Fr.-C.; — 4) Brut anlegen: z. mlade, C.; — z. se, durch Fortpflanzung sich vermehren, sich einnisten, C.
Celotno geslo Pohlin
zdihati [zdíhati zdíšem] (vzdihati) nedovršni glagol

vzdihovati

Celotno geslo Pohlin
zdihniti [zdíhniti zdȋhnem] (vzdihniti) dovršni glagol

vzdihniti

Celotno geslo Pohlin
zdihovanje [nepopoln podatek] (vzdihovanje) samostalnik srednjega spola

vzdihovanje

Pleteršnik
zlómiti 1., -lǫ́mim, vb. pf. zerbrechen, brechen; palico z.; nogo, roko vrat si z.; z. pečat, das Siegel verletzen, Cig.; — (pren.) krč, mraz ga je zlomil, er bekam einen Krampf-, Fieberanfall, Cig.; strah in žalost ga zlomi, Glas.; — z. se pri delu, sich bei der Arbeit abmartern, C.
Pleteršnik
zvíti, zvíjem, vb. pf. zusammenwickeln, zusammenrollen, zusammendrehen; z. rep; z. polo papirja; lase v kodre z., das Haar locken, Cig.; kača se je zvila v klobček, Cig.; iz trte z. (n. pr. izgovor), (einen Vorwand) vom Zaun brechen, Cig., Nov.; izgovor je dober, če je iz bukove trte zvit, Npreg.-Glas.; Rada bi ga imela, Pa ga ni; 'Z trte bi ga zvila, Se ne st'ri, Npes.-K.; — verdrehen, verkrümmen; krč ga je zvil, er bekam einen Krampfanfall, Cig.; ključ z., einen Schlüssel verdrehen, Cig.; — deska se je zvila (hat sich geworfen), Cig.; — pravico z., das Recht verdrehen, Cig.; — beugen, Cig.; žalost ga je zvila, die Trauer hat ihn niedergebeugt, Cig.; — überwältigen: spanje ga je zvilo, trud ga je zvil, Cig.; sovražnik me je zvil, Cig.; — z. koga, jemandem eine wächserne Nase drehen, Cig.; — z. kaj, etwas durchsetzen, Cig.; prekanjeno jo z., etwas listig ausführen, C.; — zvit, listig, schlau, verschlagen; zvita buča, ein Schlaukopf; zvito odgovarjati; zvito narediti kaj; z. je kakor grča, kača, kozji rog, lisica, Cig.; z. kakor ovnov rog, Levst. (Zb. sp.); arglistig, tückisch, Cig., Jan.
Celotno geslo Pohlin
žaliti [žalīti žálim] nedovršni glagol
  1. žaliti
  2. žalostiti
Pleteršnik
žálost, f. die Traurigkeit, die Trauer; ž. in veselje; v hiši je bila velika ž. po smrti gospodarjevi; srčna ž., der Seelenschmerz, Cig., C.; na (v) veliko mojo žalost, zu meinem großen Leidwesen, Cig., nk.; na žalost! leider, Cig. (T.), DSv.
Prekmurski
žàlost -i ž žalost: nyih notreisnya ſzercsna ſaloszt ABC 1725, A7b; Tak ſe henyai ſaloſzt SM 1747, 77; Vſzakovacska 'zaloſzt KŠ 1754, 74; 'zaloſzt je napunila ſzrczé vaſ KŠ 1771, 319; ali 'saloſzt ’ga obide SIZ 1807, 5; Moi obráz ie prepadno od ſaloszti ABC 1725, A8a; Vſzáki, kak 'zelej ſz-ſzrczá, nej z-'zaloſzti KŠ 1754, 80; najsao, je je ka ſzo ſzpáli od 'zaloſzti KŠ 1771, 247; radoſzt, ſtera odſené vſzo ſaloſzt SM 1747, 75; ſtera 'zaloſzt obrné na vráſztvo KŠ 1754, 117; 'Zena, gda rodi, 'zaloſzt má KŠ 1771, 321; Jezus je trpo 'saloſzt KMK 1780, 15; ſzvojim roditelom je na veliko 'saloſzt bio KM 1790, 36; tak i vDüſnoi ſaloſzti razveſzeliti TF 1715, 37; neſztoimo vu opüschenya saloſzti SM 1747, 85; doli tere po kri'zi i 'zaloſzti KŠ 1754, 164; On Po 'zaloſzti dá radoſzt BRM 1823, 6; 'zaloſztyov te ſzrcsne pokoure KŠ 1754, 235; ino ſzvoj krüh Sztejm vékſov 'zaloſztyov jej BKM 1789, 171; Szrcza mega britkoſzti ſaloſzti Poſzlüihni SM 1747, 70; vu naſsih ſaloſztái SM 1747, 50
Celotno geslo Pohlin
žalost [žálost] samostalnik ženskega spola

žalost

Celotno geslo Hipolit
žalost samostalnik ženskega spola
Vorenc
žalost žF30, aegrimonia, -aeboléẛen, ſlabúſt, ẛhaloſt; dolore est enectusje od ṡhaloſti vmerl; moeror, -ris, moestitiaṡhaloſt; morbus animiṡhaloſt, grimnoſt; planctus, -usklagovanîe, velika ṡhaloſt, inu jokanîe; tabescere doloreod ṡhaloſti ṡginiti; tristitiaṡhaloſt
Svetokriški
žalost -i ž žalost: mene ſilnu velika shaloſt im. ed. obide ǀ ali ah shalost im. ed. prevelika ǀ je ta ner vekshi ſhaloſt im. ed., inu reva ǀ kaj s' ena shloſt im. ed., inu britkuſt obidie ſerze tiga bolniga ǀ ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shaloſti rod. ed. nefentala ǀ tu ſonze je bilu od shalosti rod. ed. omedlelu ǀ od ſhaloſti rod. ed., inu ſtraha je bila tudi umerla ǀ na ta pervi shlak ſim bila na tla od shloſti rod. ed. padla, inu omedlela ǀ je bila Konez sturila tej veliki revi, inu shalosti daj. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt tož. ed. pozhutish ǀ veliko martro inu shalost tož. ed. imaio ozha, inu Mati kadar vidio ſvoje otroke bolne ǀ ſe bò v'shaloſt tož. ed. preobrnilu ǀ v shaloſti mest. ed. shivè ǀ serze gvishnu je mene bolelu, inu v'shalosti mest. ed. je plavalu ǀ Chriſtus s' veliko shaloſtio or. ed. je bil saupil ǀ odogovorij s'veliko shalostio or. ed. ta hudi ǀ vekshi urshoh imà danas napolnenu biti s'shaloſtio or. ed., inu ſtraham moje ſerze ǀ nemesti Kruha, s'shalostio or. ed., inu britkustio ijh shpishajo ǀ Vſe letakushne shaloſty im. mn., inu grevinge ſo natirlih ǀ ona nej neuaiena dellat, taku de ſtu shaloſti rod. mn. v'hisho perneſe ǀ leta shaloſt premaga vſe druge shaloſti tož. mn.
Celotno geslo Megiser
žalost -i samostalnik ženskega spola
Besedje16
žalost sam. ž ♦ P: 37 (TC 1550, TA 1550, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje16
žalostjo [or. ed.] gl. z predl., žalost ♦ P: 3 (TO 1564, JPo 1578, TT 1581-82)
Celotno geslo Pohlin
žalovati [žalováti žalȗjem] nedovršni glagol

žalovati

Celotno geslo Pohlin
žalujejoč [žalujejọ́čnepopoln podatek] pridevnik

izražajoč žalost

Število zadetkov: 118