Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
žára -e ž
SSKJ²
žárek2 -rka -o prid. (á)
1. ki oddaja zelo močno svetlobo: svetila jim je žarka luč; na nebu sije žarko sonce
// ki ima zelo močen sij, žar: žarka mesečina / bil je žarek dan / žarka svetloba
2. ekspr. ki se odraža, kaže v živih, zlasti rumenkastih barvah: ob potoku je raslo veliko žarkih zlatic / žarke barve poletja
3. knjiž. zelo razgret, vroč: peč je bila žarka / žarko ozračje se je začelo ohlajati / mati je položila roko na otrokovo žarko čelo
4. knjiž. ki izraža močno čustvo: žarke oči dekleta / misel nanjo je bila žarka / žarka, strastna ljubezen
    žárko prisl.:
    sonce žarko sije, sveti; žarko rdeč cvet
Celotno geslo Etimološki
žárek1 -rka prid.
Celotno geslo Etimološki
žȃrek2 – glej žȃr
Celotno geslo Etimološki
žȃren – glej žȃr
SSKJ²
žaréti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. oddajati svetlobo in toploto zaradi segretosti do določene temperature: oglje žari; žica v žarnici žari; močno žareti; rdeče, rumeno žareti; brezoseb. v peči žari in prasketa
2. oddajati, dajati močno svetlobo: sonce žari; zvezde žarijo, star. se žarijo na nebu / ulične svetilke so belo žarele / sonce je žarelo vanj in ga slepilo
// imeti močen sij, žar: zarja žari na obzorju; zjasnilo se je in nebo je spet žarelo / ekspr. zunaj žari dan je jasen, sončen dan
3. zaradi velike razgretosti oddajati močno toploto: krušna peč v kotu je žarela / ekspr. sonce je pripekalo, da je dolina kar žarela
// biti zelo razgret od bolezni, napora: bolnik je ves žarel; brezoseb. plesalci so plesali, da je žarelo iz njih / lica ji žarijo od mrzlega vetra
4. ekspr. kazati zelo močno pozitivno čustveno vznemirjenost: žareti od sreče, veselja; ob pogledu na sina je mati vsa žarela / obraz ji je žarel v navdušenju; v nemirnem pričakovanju so ji oči vročično žarele
5. ekspr. odražati se, kazati se v živih barvah: izza listov so žarele zrele jagode; med pšenico je žarel mak / gozd žari v jesenskih barvah; brezoseb. na pobočju je žarelo od resja
// odbijati svetlobo: na rokah so ji žareli prstani / morje je žarelo v luninem svitu / cesta je belo žarela se je belo odražala
6. odražati se, kazati se v veliki meri: iz njenih oči je žarelo upanje; z obraza, na obrazu mu žari pogum, veselje / v očeh ji žari milina milo, prijazno gleda
● 
ekspr. rana žari in oteka je vroča, boleča; knjiž. njegovo ime je začelo žareti postal je slaven; ekspr. ženska je kar žarela od samega zlata je imela na sebi veliko zlatega nakita; knjiž. njeno oko je žarelo vanj gledala ga je prevzeto, z velikim zanimanjem; ekspr. žarela je v sijaju mladostne lepote bila je mlada in lepa; ekspr. pobočja žarijo v soncu so močno obsijana, osvetljena
    žarèč -éča -e:
    bliski so žareč švigali z oblaka na oblak; žareč od sreče pripovedovati kaj; prstan z žarečimi kamni; žareč puščavski pesek; otrok je bil ves žareč; žareča lava, žica; žareče zvezde; žarečih lic so odhajali domov; pihati v žareče oglje; v soncu žareča okna; žareče oči
     
    trajno žareča peč peč na trdno gorivo, ki sorazmerno dolgo izgoreva; prisl.: žareče pogledati koga
Celotno geslo Etimološki
žarẹ́ti – glej žȃr
SSKJ²
žarína -e ž (í)
1. kem. snov, ki ostane po žarjenju: stehtati žarino; sestava žarine
2. knjiž. žar, žarenje: žarina lic vročičnega bolnika; žarina ognja / opoldanska žarina sonca pripeka
Pravopis
žarína -e ž, snov. (í) stehtati ~o; pojm., neobč. ~ ognja žar, žarenje
Celotno geslo Etimološki
žȃrnica – glej žȃr
Celotno geslo Etimološki
žaromȅt – glej žȃr
SSKJ²
žarovítost -i ž (ȋknjiž.
1. žarkost1žarovitost barv
2. ognjevitost: v delu se odraža avtorjeva nacionalna žarovitost / žarovitost njenega pogleda blesk, žar
Pleteršnik
žȃr-žéna, f. žar-žene, vilam podobna bitja, Kres (V. 575.).
Celotno geslo Etimološki
žerjȃvica -e ž
SSKJ²
živožáren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki ima močen žar: živožarne zvezde / živožarno poldne
Število zadetkov: 75