Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
ája3 medmet
    uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia
Celotno geslo eSSKJ
aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija]
    iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’
Pravopis
aktino.. prvi del podr. zlož. |žarek| aktinometríja
Pravopis
álfa..2 tudi álfa prvi del podr. zlož. (ȃ) álfažárek, álfaželézo tudi álfa žárek, álfa želézo
Pravopis
álfažárek -rka tudi álfa žárek ~ -rka m (ȃȃ) fiz. žarek alfa
Celotno geslo eSSKJ
àstigmatízem àstigmatízma samostalnik moškega spola [àstigmatízəm]
    1. iz medicine očesna napaka, pri kateri se zaradi neenakomerne upognjenosti roženice pojavi neoster, nejasen vid
    2. iz fizike napaka leče, pri kateri imajo žarki, ki se širijo v dveh pravokotnih ravninah, različna gorišča
ETIMOLOGIJA: prevzeto nem. Astigmatismus iz gr. a.. ‛ne..’ + tvorjenka iz gr. stígma ‛točka, madež’
Pravopis
béta.. tudi béta prvi del podr. zlož. (ẹ̑) bétažárek tudi béta žárek
Pravopis
bétažárek -rka tudi béta žárek ~ -rka m (ẹ̑á) fiz. žarek beta
Pravopis
bolo.. prvi del podr. zlož. |žarek| bolográf, bolométer
SSKJ²
Braunov -a -o [bráu̯nov-] prid. (ā)
elektr., v zvezi Braunova elektronka elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko:
SSKJ²
cév -í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑)
podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska, svetilna cev; puškina, topovska cev; cev iz plastične mase; cev za zalivanje; pipa s kratko cevjo; premer cevi / dihalna cev za dihanje s poklopcem pri potapljaški maski
// kar je po obliki ali funkciji podobno cevi: cvetni listi so zrasli v cev; cev požiralnika
♦ anat. evstahijeva cev ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja; prebavna cev cevasti del prebavil, po katerem se premika, prebavlja hrana; elektr. bergmanska cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona; elektronska cev elektronka; fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka; neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti za reklamne namene; fiz. rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; metal. brezšivna cev ki ni varjena, ki je iz celega; strojn. izpušna cev po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem
Smučanje
cíljna čŕta -e -e ž
Smučanje
cíljni dróg -ega -a m
Pravopis
délta.. tudi délta prvi del podr. zlož. (ẹ̑) déltažárek tudi délta žárek
Pravopis
déltažárek -rka tudi délta žárek ~ -rka m (ẹ̑á) fiz. žarek delta
SSKJ²
deviácija -e ž (á)
knjiž. odmik od normalnega ali pravega, odklon: psihična deviacija; deviacije v otrokovem vedenju / alkohol je le sopotnik pri nekaterih družbenih deviacijah; birokratske deviacije
♦ ekon. standardna deviacija številčni izraz, ki kaže na razlike od povprečja določenih podatkov; fiz. deviacija žarka kot, za katerega se žarek odkloni pri prehodu skozi optično napravo; grad. deviacija delno menjanje stare trase pri rekonstrukciji ceste; preložitev
Celotno geslo Sinonimni
drhtèč -éča -e prid.
ekspr. ki se v zelo majhnih nihajih ponavljajoče spreminja v jakosti, intenzivnosti
SINONIMI:
knj.izroč. drhtav, knj.izroč. drhtiv, knj.izroč. drhtljav, knj.izroč. drhtljiv
SSKJ²
drhtéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: deček drhti in joka; ustnice ji drhtijo; drhteti od mraza, od razburjenja; noge drhtijo od utrujenosti; drhti po vsem telesu / glas ji drhti; pren., pesn. listi drhtijo v vetru; odsevi luči drhtijo na vodi; mesečina drhti
● ekspr. ubil ga je, je drhtelo dekle drhteč govorilo, pripovedovalo; kazalec brzinomera drhti na sto se drhteč premika
2. knjiž. biti zelo čustveno vznemirjen: srce ji drhti od žalosti; drhteti v upu in strahu / drhti pred vsako nevarnostjo / pesn. drhteti v dalje
3. knjiž. biti zaznaven, opazen: strah drhti v njenih pogledih; v pesmih drhti žalost
    drhté :
    drhte je stala med vrati
    drhtèč -éča -e:
    čakal je, drhteč od mraza in strahu; drhteč glas; drhteči prsti; drhteč žarek svetlobe
Celotno geslo Frazemi
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša
Geologija
dvólómec -mca m
Število zadetkov: 159