Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
krížati se -am se nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, glagol ravnanja s premikanjem
v posplošenem pomenu kdo/kaj nasprotno delovati, premikati se
(Na tem področju) se njihovi interesi /prehudo/ križajo (z interesi na drugih področjih).
Celotno geslo Vezljivostni G
krmáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj obvladovati gibanje s krmilom
(Na odprtem morju) že krmari /kot izkušen kapitan/.
2.
kdo/kaj usmerjati, upravljati koga/kaj
Čoln je /previdno/ krmaril (proti pristanišču).
Celotno geslo Vezljivostni G
krotíti -ím nedovršni glagol, glagol upravljanja, navadno čustvenostno
kdo/kaj obvladovati koga/kaj
(V napadu) je krotil napadalca.
Celotno geslo Vezljivostni G
krulíti in krúliti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oglašati se z zamolklim glasom
Pijanci so krulili in tulili.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj odzivati se komu/čemu / na koga/kaj
/Prizadeto/ je krulil nanje in na krivice.
Celotno geslo Vezljivostni G
kúhati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati hrano užitno z delovanjem toplote
Kuha in peče /v pokritih posodah/.
1.1.
nekdo/nekaj delati hrano užitno z delovanjem toplote
Pri tej hiši se /slabo/ kuha.
2.
kdo/kaj pripravljati kaj
Včasih kuha večerjo /iz nič/.
2.1.
nekdo/nekaj pripravljati kaj
Krača se kuha /za velike praznike/.
3.
kdo/kaj pridobivati kaj
Marmelado so kuhali (iz sliv).
4.
čustvenostno kdo/kaj skrivoma pripravljati kaj ‘dejavnost’ proti komu/čemu / na koga/kaj
Možje so /neprestano/ kuhali maščevanje proti njemu.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj ‘neprijetnost’ na koga/kaj
Že dolgo kuha jezo nanj.
6.
kaj vplivati na koga/kaj
Bolnika je vročina kuhala celo noč.
7.
iz lesarstva kdo/kaj pripravljati kaj za nadaljnjo obdelavo
Kuhali so les.
Celotno geslo Vezljivostni G
kupováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: kupíti
kdo/kaj nameravati pridobivati koga/kaj na razpolago
/Brez pravega povoda/ kupuje vse okoliške parcele.
Celotno geslo Vezljivostni G
ležáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v vodoravnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi ležali.
1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi spanja, počitka
Lenuh spet leži (tja do devetih).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v takem položaju zaradi bolezni
Prehladil se je in leži.
3.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj biti pokopan sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
Na tem pokopališču ležijo njegovi predniki.
4.
kaj biti nameščeno na podlagi z daljšo, širšo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.
5.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Polje leži ob glavni cesti.
5.1.
kdo/kaj biti v leže čem položaju sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Za kazen je moral ležati na tleh.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, obstajati sredi/okoli koga/česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Okoli njiju je ležal opoldanski mir.
7.
kdo/kaj brez koristi biti, zadrževati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
V skladišču leži veliko knjig.
7.1.
kaj čakati na primernost uporabe
Meso naj pred uporabo leži en dan.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti v določenem stanju
Leži bolan.
9.
iz geometrije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti sredi česa / nasproti čemu / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje
Kot leži nasproti osnovnici.
9.1.
kaj biti privezano oz. zasidrano ob pomolu
Ladja leži v pristanišču.
9.2.
kdo biti med sko kom , letom globoko sklonjen na smuči / nad smučmi
Skakalec leži na smučeh.
Celotno geslo Vezljivostni G
ležáti pri -ím pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo nahajati se pri kom
Že nekaj časa leži pri dekletu.
Celotno geslo Vezljivostni G
ležáti z/s -ím z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj nahajati se s kom
Že nekaj časa leži z dekletom.
Celotno geslo Vezljivostni G
lístati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj obračati liste v/na/po čem / med čim / kje / kod
Rad lista po starih knjigah /S prstom/ je listal po kartotečnih listkih.
Celotno geslo Vezljivostni G
lovíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.
3.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.
4.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.
5.
kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.
6.
čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.
7.
čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.
8.
v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.
9.
iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.
10.
iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.
Celotno geslo Vezljivostni G
lupíti se in lúpiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
kdo/kaj delati se
Predvsem (po rokah) se (mu) koža /grdo/ lupi.
Celotno geslo Vezljivostni G
mejíti -ím nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj imeti skupno mejo na koga/kaj / s kom/čim
Že vsa leta meji s tem sosedom.
2.
redko kdo/kaj ločevati koga/kaj od koga/česa
Meji ju različna miselnost.
Celotno geslo Vezljivostni G
mejíti na -ím na nedovršni glagol, glagol upravljanja, čustvenostno
kdo/kaj imeti podobnost na koga/kaj
Njegovo vedenje meji na resno bolezen.
Celotno geslo Vezljivostni G
míkati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga mikajo stari gradovi.
2.
brezosebno, izpustnovleči koga/kaj v/na kaj / kam
Mladino /navadno/ mika na ples.
3.
kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Njena lepota je mikala fante.
Celotno geslo Vezljivostni G
miríti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj pozitivno vplivati na koga/kaj
Jezne ljudi so mirili /brez pravega uspeha/.
Celotno geslo Vezljivostni G
množíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj bolj razširjen-ega/-o
To rastlino si množijo /s podtaknjenci/.
2.
iz matematike kdo/kaj delati računsko operacijo kaj ‘množenca’
Zna množiti enomestna števila (z enomestnimi).
Celotno geslo Vezljivostni G
moríti -ím nedovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj povzročati smrt
Začeli so se sovražiti, preganjati, moriti.
2.
kdo/kaj uničevati koga/kaj
Potnike so /nasilno/ morili (z nožem).
3.
čustvenostno kdo/kaj uničevati koga
/Dobesedno/ moril jih je /z neprestanim govorjenjem/.
3.1.
kaj uničevati koga
Moril ga je obupen dolgčas.
Celotno geslo Vezljivostni G
motíti se in mótiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati napake v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Pri/V računanju se je /brez potrebe prepogosto/ motil.
2.
kdo/kaj biti v zmoti
/Gotovo/ se motijo.
3.
navadno v 3. osebivrteti se komu/čemu
Pri plezanju se mu je /zaradi višine/ začelo motiti.
Celotno geslo Vezljivostni G
motíti se z/s in mótiti se z/s -im z/s nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj baviti se s kom/čim
/Pretežno/ se moti z delom.
Število zadetkov: 288