Zadetki iskanja
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
ePravopis
Avstrijsko cesarstvo
Predlog
Avstrijskega cesarstva samostalniška zveza srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
država Habsburžanov v obdobju 1804–1867
IZGOVOR: [au̯stríjsko cesárstvo], rodilnik [au̯stríjskega cesárstva]
Celotno geslo
ePravopis
Baška grapa
Predlog
Baške grape samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v zahodni Sloveniji
IZGOVOR: [báška grápa], rodilnik [báške grápe]
Celotno geslo
ePravopis
Bischofshofen
Predlog
Bischofshofna samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Avstriji
IZGOVOR: [bíšofshófən], rodilnik [bíšofshófna]
BESEDOTVORJE: Bischofshofenčan, Bischofshofenčanka, Bischofshofenčanov, Bischofshofenčankin, bischofshofenski
Celotno geslo
ePravopis
Bohinjska železnica
Predlog
Bohinjske železnice samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
železnica med Jesenicami in Trstom
IZGOVOR: [bohín’ska želéznica], rodilnik [bohín’ske želéznice]
Celotno geslo
ePravopis
SSKJ²
césta -e ž, mn. stil. cesté (ẹ́)
1. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili: ceste se križajo, vzpenjajo; kam drži, pelje ta cesta; prečkati cesto; zapeljati s ceste; priti na cesto; stati na cesti; vas leži ob cesti; iti, voziti se po cesti; dolga, ravna, široka cesta; blatna, poledenela cesta; asfaltirana, makadamska cesta; cesta Ljubljana–Zagreb / pesn. bela cesta / dela pri cesti pri gradnji ali vzdrževanju ceste / avtomobilska cesta namenjena za motorni promet; dovozna, enosmerna, glavna, gozdna, hitra, javna, obvozna, slepa cesta; cesta prvega reda ki povezuje države ali gospodarsko in turistično pomembna središča / panoramska cesta ki je speljana po pobočju, slemenu in s katere je lep razgled / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren)
2. s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja; pot4: cesta do tja je še dolga; izbral si je najkrajšo cesto; pren. njegova življenjska cesta je bila kratka
3. možnost za premikanje iz enega kraja v drugega; pot4: tu ni več nobene ceste / tu ni ceste ni dovoljen prehod; pren. ljudje so postavili medse pregrade, zapravili vest in zapravili ceste (M. Klopčič)
4. način, sredstvo za dosego česa; pot4: do učenosti ne drži gladka cesta
● slabš. otroka je vzgajala cesta prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; ekspr. pognati, postaviti, vreči koga na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. biti na cesti biti brez službe ali brez stanovanja; na cesti je bil že mrak zunaj je bilo že temno; ekspr. zmeraj je na cesti vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram! da ga na lahek način zaslužim; zastar. železna cesta železnica, vlak
♦ astron. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; avt. hitra cesta rezervirana za promet motornih vozil; odprta cesta na kateri ni omejitve hitrosti; prednostna cesta na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest; urb. dvopasovna cesta; vpadna cesta ali cesta vpadnica ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi
1. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili: ceste se križajo, vzpenjajo; kam drži, pelje ta cesta; prečkati cesto; zapeljati s ceste; priti na cesto; stati na cesti; vas leži ob cesti; iti, voziti se po cesti; dolga, ravna, široka cesta; blatna, poledenela cesta; asfaltirana, makadamska cesta; cesta Ljubljana–Zagreb / pesn. bela cesta / dela pri cesti pri gradnji ali vzdrževanju ceste / avtomobilska cesta namenjena za motorni promet; dovozna, enosmerna, glavna, gozdna, hitra, javna, obvozna, slepa cesta; cesta prvega reda ki povezuje države ali gospodarsko in turistično pomembna središča / panoramska cesta ki je speljana po pobočju, slemenu in s katere je lep razgled / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren)
2. s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja; pot4: cesta do tja je še dolga; izbral si je najkrajšo cesto; pren. njegova življenjska cesta je bila kratka
3. možnost za premikanje iz enega kraja v drugega; pot4: tu ni več nobene ceste / tu ni ceste ni dovoljen prehod; pren. ljudje so postavili medse pregrade, zapravili vest in zapravili ceste (M. Klopčič)
4. način, sredstvo za dosego česa; pot4: do učenosti ne drži gladka cesta
● slabš. otroka je vzgajala cesta prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; ekspr. pognati, postaviti, vreči koga na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. biti na cesti biti brez službe ali brez stanovanja; na cesti je bil že mrak zunaj je bilo že temno; ekspr. zmeraj je na cesti vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram! da ga na lahek način zaslužim; zastar. železna cesta železnica, vlak
♦ astron. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; avt. hitra cesta rezervirana za promet motornih vozil; odprta cesta na kateri ni omejitve hitrosti; prednostna cesta na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest; urb. dvopasovna cesta; vpadna cesta ali cesta vpadnica ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi
Pravopis
césta -e tudi césta -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) prečkati ~o; pesn. bela ~; poud. vreči koga na ~o |odpovedati mu službo, stanovanje|; zastar. železna ~ železnica
SSKJ²
césten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na cesto: cestni ovinek; ves bel je od cestnega prahu; vročina kar puhti od cestnega tlaka / cestna razsvetljava, svetilka / v načrtu je več cestnih podvozov; modernizacija cestnega omrežja / cestni promet; električna cestna železnica; cestna vozila / stavbni in cestni delavci; cestni valjar / cestni obroč cesta, pot, speljana v obliki obroča okrog naseljenega kraja; cestna ovira podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje
♦ avt. cestna služba organizirana tehnična pomoč avtomobilistom na turistično pomembnih cestah; ekon. cestni sklad sklad za gradnjo in vzdrževanje cest
nanašajoč se na cesto: cestni ovinek; ves bel je od cestnega prahu; vročina kar puhti od cestnega tlaka / cestna razsvetljava, svetilka / v načrtu je več cestnih podvozov; modernizacija cestnega omrežja / cestni promet; električna cestna železnica; cestna vozila / stavbni in cestni delavci; cestni valjar / cestni obroč cesta, pot, speljana v obliki obroča okrog naseljenega kraja; cestna ovira podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje
♦ avt. cestna služba organizirana tehnična pomoč avtomobilistom na turistično pomembnih cestah; ekon. cestni sklad sklad za gradnjo in vzdrževanje cest
Celotno geslo
ePravopis
Čezsibirska železnica
Predlog
Čezsibirske železnice samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
železnica med Rusijo in Ruskim Daljnim vzhodom
v prenesenem pomenu, navadno z malo začetnico čezsibirska železnica vlak, ki vozi po Čezsibirski železnici
IZGOVOR: [čes̄ibírska želéznica], rodilnik [čes̄ibírske želéznice]
PRIMERJAJ: Transsibirska železnica
Pravopis
SSKJ²
čimvèč in čím vèč in čim vèč prisl., piše se narazen (ȅ; ȋ, ȅ)
kar se da veliko, kar največ: posvetiti čim več skrbi kakovosti izdelkov; železnica naj prepelje čim več blaga
kar se da veliko, kar največ: posvetiti čim več skrbi kakovosti izdelkov; železnica naj prepelje čim več blaga
SSKJ²
čúdo1 -a stil. -ésa s (ū, ẹ̑)
1. nenavaden, izreden dogodek ali naključje: tedaj se je zgodilo čudo, da so se oblaki razmaknili; želim si to čudo, da bi začel delati; o njem pripovedujejo razna čuda / ekspr. pravo čudo bo, če bo kaj ujel / ekspr., v povedni rabi: saj je res čudo, da je vzdržal; ni čudo, ni čuda, da ga nihče ne mara; elipt. čudo, da ni padla
// star. čudež: delati čuda
2. kar zaradi izredne dovršenosti, popolnosti vzbuja občudovanje: razkazoval mu je čuda starega gradu; ta človek je pravo čudo, vse si zapomni; Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta / ekspr. novi most je čudo sodobne tehnike izreden dosežek
// nenavadno, fantastično bitje ali stvar: iz vode se je pokazalo čudo: pol človek, pol riba; železnica je bila nekdaj veliko čudo; gledali so ga kot deveto čudo zelo presenečeno
3. knjiž., s predlogom začudenje, presenečenje: od čuda je izbuljil oči; na največje čudo otrok se je zvezda utrnila; v veliko čudo vseh je zmagal; v strahu in čudu so se spogledali
4. v členkovni rabi izraža presenečenje, iznenadenje: žival se mu približa in – čudo – spregovori kot človek; čudo božje, kaj si še živ; čudo prečudno, zadeti petelin se ni premaknil
1. nenavaden, izreden dogodek ali naključje: tedaj se je zgodilo čudo, da so se oblaki razmaknili; želim si to čudo, da bi začel delati; o njem pripovedujejo razna čuda / ekspr. pravo čudo bo, če bo kaj ujel / ekspr., v povedni rabi: saj je res čudo, da je vzdržal; ni čudo, ni čuda, da ga nihče ne mara; elipt. čudo, da ni padla
// star. čudež: delati čuda
2. kar zaradi izredne dovršenosti, popolnosti vzbuja občudovanje: razkazoval mu je čuda starega gradu; ta človek je pravo čudo, vse si zapomni; Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta / ekspr. novi most je čudo sodobne tehnike izreden dosežek
// nenavadno, fantastično bitje ali stvar: iz vode se je pokazalo čudo: pol človek, pol riba; železnica je bila nekdaj veliko čudo; gledali so ga kot deveto čudo zelo presenečeno
3. knjiž., s predlogom začudenje, presenečenje: od čuda je izbuljil oči; na največje čudo otrok se je zvezda utrnila; v veliko čudo vseh je zmagal; v strahu in čudu so se spogledali
4. v členkovni rabi izraža presenečenje, iznenadenje: žival se mu približa in – čudo – spregovori kot človek; čudo božje, kaj si še živ; čudo prečudno, zadeti petelin se ni premaknil
SSKJ²
dvótíren -rna -o prid. (ọ̑-ȋ)
1. ki ima dva tira: dvotirna proga; dvotirna železnica / dvotirni železniški promet
2. ki obravnava, rešuje kaj na dva različna načina: dvotirni sistem nagrajevanja / ekspr. bil je nepriljubljen zaradi svoje dvotirne politike dvojne, dvolične
♦ šol. dvotirni šolski sistem nekdaj šolski sistem z dvema različnima učnima programoma
1. ki ima dva tira: dvotirna proga; dvotirna železnica / dvotirni železniški promet
2. ki obravnava, rešuje kaj na dva različna načina: dvotirni sistem nagrajevanja / ekspr. bil je nepriljubljen zaradi svoje dvotirne politike dvojne, dvolične
♦ šol. dvotirni šolski sistem nekdaj šolski sistem z dvema različnima učnima programoma
SSKJ²
eléktričen -čna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na elektriko:
a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; električna blazina blazina z električnim gretjem
b) stroji na električni pogon; električni vžig; električna razsvetljava; električno ogrevanje, varjenje
c) električni generator; električni števec; električni vod; električna napeljava; električno omrežje, stikalo; pog. električna centrala elektrarna
č) električni pojavi, učinki; električna iskra / električni tok; električna energija, napetost
2. naelektren: če steklo drgnemo, postane električno
♦ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu; električni potencial potencial v električnem polju; električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka; električno polje polje, v katerem delujejo električne sile; glasb. električni instrumenti instrumenti, pri katerih se toni proizvajajo s pomočjo električnih naprav; strojn. dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; dizel električna vleka; zool. električni skati s hrbtne strani sploščene morske ribe, ki proizvajajo električno napetost, Torpedinidae
1. nanašajoč se na elektriko:
a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; električna blazina blazina z električnim gretjem
b) stroji na električni pogon; električni vžig; električna razsvetljava; električno ogrevanje, varjenje
c) električni generator; električni števec; električni vod; električna napeljava; električno omrežje, stikalo; pog. električna centrala elektrarna
č) električni pojavi, učinki; električna iskra / električni tok; električna energija, napetost
2. naelektren: če steklo drgnemo, postane električno
♦ agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu; električni potencial potencial v električnem polju; električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka; električno polje polje, v katerem delujejo električne sile; glasb. električni instrumenti instrumenti, pri katerih se toni proizvajajo s pomočjo električnih naprav; strojn. dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; dizel električna vleka; zool. električni skati s hrbtne strani sploščene morske ribe, ki proizvajajo električno napetost, Torpedinidae
- eléktrično prisl.:
električno negativen, pozitiven; električno poganjan, zvarjen; ta prostor je mogoče ogrevati edinole električno; sam.:, pog. v službo se vozi z električno s tramvajem
Pravopis
elektrificíran -a -o (ȋ) Proga je ~a
elektrificírani -a -o (ȋ) ~a železnica
elektrificíranost -i ž, pojm. (ȋ)
elektrificírani -a -o (ȋ) ~a železnica
elektrificíranost -i ž, pojm. (ȋ)
SSKJ²
ênotíren -rna -o prid. (ē-ȋ)
ki ima en tir: enotirna proga; enotirna železnica / enotirni železniški promet
ki ima en tir: enotirna proga; enotirna železnica / enotirni železniški promet
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
ePravopis
SSKJ²
ínfrastruktúra -e ž (ȋ-ȗ)
temeljne naprave, objekti, zlasti prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti: informacijska, telekomunikacijska infrastruktura; vlagati v infrastrukturo; ceste, železnica, elektroenergetika, skratka, vsi objekti infrastrukture; razmerje med infrastrukturo in superstrukturo
// navadno s prilastkom kar je potrebno za opravljanje kake dejavnosti sploh: sredstva za industrijsko, turistično infrastrukturo; infrastruktura kulture, šolstva, športa
♦ urb. komunalna infrastruktura komunalna opremljenost, urejenost naselij
temeljne naprave, objekti, zlasti prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti: informacijska, telekomunikacijska infrastruktura; vlagati v infrastrukturo; ceste, železnica, elektroenergetika, skratka, vsi objekti infrastrukture; razmerje med infrastrukturo in superstrukturo
// navadno s prilastkom kar je potrebno za opravljanje kake dejavnosti sploh: sredstva za industrijsko, turistično infrastrukturo; infrastruktura kulture, šolstva, športa
♦ urb. komunalna infrastruktura komunalna opremljenost, urejenost naselij
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 107
Dostopnost