Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
rodíti 1., -ím, vb. impf. et pf. 1) zeugen (v evangeliju): Abraham je rodil Izaka; — 2) gebären; žena, kadar rodi, ima bridkost, ali kadar dete porodi, uže ne misli na bridkost, Krelj; ti, neporodna, kir (ki) ne rodiš, Dalm.; veseli se, ti nerodovitna, katera ne rodiš, Jap. (Sv. p.); kar mačka rodi, rado miši lovi; V Arabje puščavi Se ptiček rodi, Preš.; — r. se, geboren werden; rojen je prvega januarja; — 3) Früchte tragen: to drevo rodi obilo sadu; — hervorbringen, entstehen machen: zemlja naj rodi travo, zeli in rodovitna drevesa, Ravn.; — 4) erzeugen, verursachen; prepir rodi sovraštvo; r. se, entstehen; iz prepira se rodi sovraštvo.
Pleteršnik
rodovȋtnica, f. = rodovitna žena, die Heckmutter, Cig., Jan.
Pleteršnik
sinǫ̑vlji, adj. des Sohnes, Dol.-Mik.; sinovlja ljubezen, BlKr.; sinovlja žena, die Schwiegertochter, Dict.; sinovlji sin, des Sohnes Sohn, Levst. (Zb. sp.); očina duša je tako dobro moja, kakor sinovlja duša, Dalm.
Pleteršnik
sklon, adj. = naklonjen, Cig. (T.); žena mi je sklona, C.; — prim. rus. sklonnyj.
Pleteršnik
slastȋčarica, f. = žena, ki slastice pripravlja, LjZv.
Pleteršnik
sǫ́dija, f. = sodnikova žena, Tolm.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
spȃka, f. 1) etwas Missrathenes, Missgestaltetes; die Missform, das Zerrbild, die Fratze, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Missgeburt, das Missgeschöpf; žena porodi strašno spako, Jsvkr.-Valj. (Rad); — das Scheusal; peklenske spake, Jsvkr.-Valj. (Rad); — 2) das Hindernis, die Störung, Mur., C.; spako in izgubo delati komu, LjZv.; — 3) das Ärgernis, Mur., C., ogr.-Mik.; — pogl. izpaka.
Pleteršnik
svákinja, f. die Schwägerin; moja svakinja je mojega brata žena, toda navadno jo imenujejo nevesto, BlKr.
Pleteršnik
svȃst, -ȋ, f. die Schwägerin: der Gattin Schwester, Cig., Jan., Valj. (Rad); moje žene sestra je moja svast, Vod. sp., BlKr.-DSv.; — des Mannes Schwester: žena reče moževi sestri svast, Idrijsko pri Kobaridu-Erj. (Torb.); — (svest, Dalm.).
Pleteršnik
šę́tati se, -tam, -čem se, vb. impf. spazieren, luftwandeln, Mur., Dol.-Cig., Jan., C., Mik., ogr., kajk., BlKr., nk.; Kraljič se po kamri šeta, Npes.-K.; kokot se šeta po dvoru, ogr.-Valj. (Rad); Po stezi se šeče bela žena, Npes.-Vraz; (= šetati, Mur., Cig., Jan.).
Pleteršnik
špȃnja, f. = španova žena, Valj. (Rad).
Pleteršnik
šurjákinja, f. = žena šurjakova, Cig.
Pleteršnik
trǫ̑dən, -dna, adj. mit dem Gebärmuttervorfall behaftet: trodna (trutna) žena, Cig.; trodna (trotna) koza, C.
Pleteršnik
ȗjčinja, f. = ujna 2), materinega brata žena, Jan. (H.).
Pleteršnik
ujẹ́davka, f. 1) žena, katera se rada ujeda, die Bittere, die Böse, C.; — 2) neka goba = poprika, Rihenberk-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
vznésti, vznésem, vb. pf. 1) hinauftragen, hinaufbringen, Cig.; — v. se, sich aufschwingen, in Schwung kommen, Jan. (H.); — (pren.) vznesen, schwungvoll, Cig.; — begeistert, Zora; vznesenega srca, Zv.; — 2) erheben, C.; — 3) vznesèn, stattlich: v. mož, vznesena žena, deklica, Lašče-Erj. (Torb.); — hehr, Jan.
Pleteršnik
zakǫ́nski, adj. ehelich, Ehe-; z. otrok, mož, stan, prstan; zakonska hči, žena, postelja; zakonski, der Ehegatte, Cig., Jan.; zakonska, die Ehefrau, Cig., Mik.; zakonski, die Eheleute, zakonska, das Ehepaar, Cig., Mik.; — tudi zákonski.
Pleteršnik
zamaterẹ́ti, -ím, vb. pf. alt werden, Jan., Mik.; moja žena je zamaterela, Krelj; — prim. stsl. zamaterêti in zamatorêti.
Pleteršnik
zapustíti, -ím, vb. pf. 1) verlassen: = nicht mehr bebauen: njivo, rudnik z.; zapuščeni vinogradi; = ohne Hilfe lassen; Bog me je zapustil; zapuščeni otroci; z. se, sich verwahrlosen, Levst. (M.); = sich von jemandem trennen, von ihm weichen; žena je moža zapustila; vojaki so zapustili svojega poveljnika; z. svoje mesto, svet; moč ga je zapustila; = aufgeben; z. službo, hude navade, greh, pravo pot; — 2) (nach dem Tode) zurücklassen, hinterlassen; zapustil je ženo in petero otrok, malo blaga, veliko dolgov; z. komu kaj, jemandem etwas hinterlassen, vererben.
Pleteršnik
zastáti, -stojím, vb. pf. 1) durch Stehen verlieren, verstehen: čas z., Cig.; — 2) z. se, zu lange stehen bleiben: Lotova žena se je zastala in ozirala, Ravn.; — vom Stehen müde werden, C.; sich verstehen: živina se je zastala, (hat sich verstanden), Cig.; zastal, steif in den Gelenken, rehe: podkova za zastala kopita, das Reheeisen, DZ.
Število zadetkov: 84