Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
atentátorka -e ž (ȃ) ženska, ki naredi atentat: atentatorko so oprostili
SSKJ
avanturístka -e ž (ȋ) ženska oblika od avanturist, pustolovka
SSKJ
ávša -e ž (ȃ) ekspr. neumna, nespametna ženska: dekle je čisto navadna avša; ta avša mu je verjela; avša avšasta! govoriš kot kaka prismojena, stara avša / kot psovka ti prekleta avša! je zavpil nad njo
SSKJ
avtomobilístka -e ž (ȋ) ženska oblika od avtomobilist: mlada avtomobilistka
SSKJ
ávtorica -e ž (ā) ženska oblika od avtor: avtorica obravnava socialno vprašanje; znana avtorica; avtorica romana
SSKJ
ávtostóparka tudi ávtoštóparka -e ž (ȃ-ọ̑) ženska oblika od avtostopar: ob cesti je stala skupina avtostopark
SSKJ
bába -e ž (á) 
  1. 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora
    ●     šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo
    // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe
  2. 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba
  3. 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
  4. 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica
    ♦     etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
SSKJ
babéla -e ž (ẹ̑) slabš. ženska: zijalasta babela; molči, babela!
SSKJ
babétina -e ž (ẹ̑) slabš. ženska: prekleta babetina!
SSKJ
bábica -e ž (á) 
  1. 1. stara mati: dedek in babica
    // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič)
  2. 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva
    ●     veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha
  3. 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka
  4. 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico
  5. 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju
    ♦     zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius
SSKJ
bábina -e ž (á) star. ženska, navadno starejša: sitna babina
SSKJ
bábine -bin ž mn. (ȃ) star. (po)porodna doba: ženska je v babinah
SSKJ
bablè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. ženska, navadno starejša: bable je bilo čisto iz sebe
SSKJ
bábnica -e ž (ȃ) 
  1. 1. slabš. ženska: narobe bo, ker so babnice vmes
    // (zakonska) žena: najraje tiči doma pri svoji babnici
  2. 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: to ti je babnica in pol; znajde pa se, babnica
SSKJ
babšè tudi babščè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. drobna ženska, navadno starejša: grdo, klepetavo, suho babše
// iron. ženska sploh: vsako babše ga zmeša
SSKJ
babúra -e ž (ȗ) slabš. grda, zoprna starejša ženska: krmežljava, skopa babura
// ženska sploh: še zmeraj lazi za tisto baburo
SSKJ
bacilonóska -e ž (ọ̑) med. ženska, ki ima bacile in jih prenaša na druge
SSKJ
baháčka -e ž (ȃ) ženska, ki se (rada) baha: znana bahačka
SSKJ
bakhántinja tudi bakántinja -e ž (ā) pri starih Grkih bakhantka: ples bakhantinj
// knjiž. strastna, razuzdana ženska
SSKJ
bakrenopólt -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je bakrene polti: bakrenopolta ženska
Število zadetkov: 2388