Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
zmáj in zmàj zmája m (ā; ȁ á)
1. v pravljicah hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj: zmaj čuva grad; odsekati zmaju glavo; pastir je premagal zmaja; strašen, velik zmaj; rjove kot zmaj / dvoglavi zmaj
2. kip ali podoba, ki predstavlja tako žival: na mostni ograji so zmaji; slika svetega Jurija z zmajem
3. igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku: zmaj dobro leti; delati, spuščati zmaje; igrati se z zmajem; pisan, velik zmaj / papirnati zmaj
4. ekspr. človek, zlasti ženska, ki silovito napada, navadno z besedami: njegova žena je zmaj; kako si se mogel poročiti s tem zmajem / kdaj bo stari zmaj sklical sestanek šef
5. ekspr. neugnan, zelo živahen otrok: naš mali zmaj je šel spat; kdo bo krotil tega zmaja
6. šport. naprava s krili za letenje, spuščanje po zraku, navadno s hriba v dolino: nad mestom kroži zmaj; leteti z zmajem / letalni zmaj
● ekspr. stanovanjska stiska je stoglavi zmaj zelo huda, neprijetna stvar; publ. njihova vojska je papirnat zmaj nestvarna, navidezna nevarnost; knjiž. peklenski zmaj hudič
♦ obl. ljubljanski zmaj nekdaj najvišje priznanje na sejmu mode v Ljubljani; zool. leteči zmaj kuščar, ki živi v jugovzhodni Aziji, Indiji in Avstraliji in ima med sprednjimi in zadnjimi nogami kožno gubo za letenje, Draco volans; morski zmaji majhne morske ribe s strupenimi žlezami ob bodicah prve hrbtne plavuti, Trachinidae
SSKJ²
zmédenka -e ž (ẹ̑)
zmedena ženska: imeli so jo za zmedenko / duševna zmedenka
SSKJ²
zmerjávka1 in zmerjálka -e [zmerjau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki zmerja: zmerjavka je za hip utihnila
SSKJ²
znanílka -e [znaniu̯ka tudi znanilka] ž (ȋ)
ženska ali žival, ki kaj naznanja: pevka je bila ena ključnih znanilk spremembe / ljudje imajo to ptico za znanilko hude ure
// kar kaj naznanja: njegova izjava je bila prva znanilka prihajajočih političnih sprememb; znanilke pomladi
SSKJ²
znánka -e ž (ā)
ženska, ki se s kom pozna in ima z njim osebne stike: predstavil mu je svojo znanko; pogovarjati se z znankami in prijateljicami; znanka z vlaka / ekspr. te rastline so naše stare znanke že dolgo jih gojimo
SSKJ²
znánstvenica -e ž (ȃ)
ženska, ki se ukvarja z znanostjo: mlada znanstvenica; delo znanstvenice
SSKJ²
zóprnica -e ž (ọ̑)
1. ekspr. zoprna ženska: ni hotela imeti nobenih opravkov s to zoprnico
2. knjiž. nasprotnica: gledala je svoji zoprnici naravnost v oči
SSKJ²
zverínica -e ž (í)
1. manjšalnica od zverina: podlasica je manjša zverinica; plašno se je oziral okrog kot ujeta zverinica / ekspr. zverinice v gozdu divje živali
2. ekspr. izzivalna, erotično privlačna mlada ženska: pri filmu so iz nje naredili ljubko zverinico; gleda za mladimi zverinicami
// neugnan otrok: težko je ukrotil malo zverinico / kot nagovor o ti zverinica, tepen boš
SSKJ²
zvitorépka -e ž (ẹ̑) ekspr.
1. lisica2: zvitorepka krade kokoši / lisica zvitorepka
2. zvita, prebrisana ženska: ne zaupam ji, to je prava zvitorepka
SSKJ²
zvodníca -e ž (í)
ženska, ki posreduje pri prostituciji tako, da za plačilo išče stranke: stara zvodnica; prostitutke in zvodnice
SSKJ²
žakét -a m (ẹ̑)
1. obl. daljši slavnostni moški suknjič, v pasu zožen, zadaj visoko preklan, z zaokroženim spodnjim robom: obleči žaket; črn žaket; gospod v žaketu in s cilindrom
2. knjiž. (ženska) jopa: dekle v žaketu
SSKJ²
žanjíca -e ž (í)
ženska, ki žanje (žito): žanjice žanjejo pšenico; žanjica s srpom; kosci in žanjice
SSKJ²
ženíca -e ž (í)
1. nav. ekspr. drobna ženska, navadno starejša: pred hišami so posedale sključene ženice; poslušati pripoved stare ženice
2. ženka, ženkica: ima prijetno ženico
SSKJ²
ženíčka -e ž (í)
1. nav. ekspr. drobna ženska, navadno starejša: pomagati ženički; stanoval je pri ljubeznivi stari ženički
2. ženka, ženkica: možiček in ženička
SSKJ²
ženíšče -a s (í)
slabš. drobna ženska, navadno starejša: kaj pa spet hoče to prepirljivo ženišče
SSKJ²
žénskica -e ž (ẹ́)
ekspr. manjšalnica od ženska: od take drobne ženskice ne bi pričakoval tolikšne moči; prijazna, zgovorna ženskica
SSKJ²
žénskin -a -o (ẹ̄)
pridevnik od ženska: opazoval je ženskin obraz; pretresljiva ženskina pripoved
SSKJ²
žénščina -e ž (ẹ̄)
slabš. ženska: odprla jim je suhljata ženščina; huda, jezljiva ženščina / kot nagovor ženščina nesrečna, ne vtikaj se v vsako stvar
SSKJ²
žêparka -e ž (ȇ)
ženska, ki krade zlasti denarnice iz žepov: zapreti skupino žepark
SSKJ²
živál -i [živau̯] ž (ȃ)
1. bitje, ki se hrani z organskimi snovmi, ima čutila in se navadno lahko premika: žival napade, se pase, pogine; gojiti, pariti, udomačiti živali; lov. žarg. položiti žival na dlako ustreliti jo; dolgodlaka, krotka, škodljiva, velika žival; žival z dolgim repom; čreda živali; trpi kot žival zelo / divje, domače živali; jamska, morska žival; male živali hišni ljubljenčki; klavna, molzna, plemenska, vprežna žival; mesojeda, rastlinojeda žival; sveta žival; ekspr. kralj živali lev / v različnih religijah daritvena žival; v muslimanskem in judovskem okolju nečista žival / mesar razkosa žival truplo zaklane živali / človek je žival, ki misli in govori
♦ agr. dobro izkrvavela žival ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri; pitovna žival; biol. določiti žival po značilnostih ugotoviti njeno sistematsko pripadnost; dvospolna, enospolna žival; enocelične, mnogocelične živali; nižje živali nevretenčarji; lov. odstreliti bolne, stare živali; lovna žival; med. poskusna žival; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; nadgrajena žival ki ima zadnji del hrbta višji od sprednjega; zool. žival bitje, ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih, iz celic brez trdne stene, sposobno čutenja, premikanja; hladnokrvna, mrzlokrvna, toplokrvna žival; lihoprsta žival
// ed., ekspr. več živali, živali: vsa žival v hlevu je bila mirna / gozdna žival je prilezla iz skrivališč
2. igrača, ki predstavlja žival: v trgovini z igračami kupiti kakšno žival; gumijasta, plišasta žival; žival iz plastike
3. ekspr. bitje, ki ne čustvuje, misli: takega trpljenja še žival ne bi prenesla; za nekatere ljudi so bili delavci samo živali; ravnati s kom kot z živaljo
// bitje, katerega življenje in ravnanje določajo telesne potrebe, nagoni: človek je včasih žival / v ljudeh je veliko živali imajo veliko lastnosti, značilnih za živali / moški so včasih pohotne živali / kot psovka ti žival nesramna
4. ekspr. surov, hudoben človek, zlasti moški: užalili so ga in ta žival jih je hotela kar postreliti / kot psovka o ti žival, kar na cesti si jih pustil
5. ekspr. zelo delaven, potrpežljiv človek, zlasti ženska: ta žival se bo še pretegnila / uboga žival, kako se trudiš
6. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da je osebek tak, kot ga določa prilastek: njegova žena je mlada in prijazna žival / on je pomembna žival ima pomemben položaj
Število zadetkov: 2323