Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
jálovka -e ž (á)
jalova samica: prodati jalovke za meso; čreda jalovk
 
čeb. matica, ki zalega neoplojena jajčeca; jalova matica
// slabš. neplodna ženska: ženska s kompleksom jalovke / kot psovka ti lahko pridigaš o otrocih, ko jih nimaš, jalovka
SSKJ²
neváren2 -rna -o prid., nevárnejši (á ā)
1. ki lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh: nevarni poskusi z razstrelivom; ta plin je nevaren; škarje so za otroke nevarne / nevaren ovinek; narasla reka postaja nevarna; na tem odseku je cesta smrtno nevarna / družbi, za družbo nevarni pojavi; biti v nevarnem položaju; zdravju nevarno delo škodljivo / to je nevaren človek / nevarna žival ki rada napada
2. o katerem se domneva, da bo imel za koga slabe, hude posledice: nevarna bolezen, poškodba; rana je smrtno nevarna; nevarno prehitevanje; plezanje po skalah je pozimi nevarno / nevarne grožnje / pogovor se je zasukal v nevarno smer
 
med. nevarna novotvorba
3. ekspr. o katerega dobrem, pozitivnem uspehu za prizadetega se dvomi: ta tvoj načrt, poskus je nevaren
4. ekspr. ljubezensko, spolno zelo privlačen: to je nevarna ženska; biti nevaren za žensko srce / njemu ni nobena ženska nevarna
● 
ekspr. fant je zdaj v nevarnih letih v puberteti
    nevárno 
    1. prislov od nevaren: nevarno zboleti; nevarno strme stopnice
    2. v povedni rabi izraža
    a) veliko verjetnost, da se bo zgodilo kaj slabega, neprijetnega: nevarno je, da se bo v takem vremenu prehladil
    b) neprimernost, škodljivost česa: takrat je bilo nevarno govoriti resnico; sam.: to ni nič nevarnega
SSKJ²
nosíti nósim nedov. (ī ọ́)
1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in (večkrat) hoditi: nositi kovček; nositi opeko, vreče; nositi ranjenca; nositi na glavi, v rokah; nositi v košari, s škafom; težko nositi / konj ga je nosil v galop
// tako držati kaj in (večkrat) hoditi kam z določenim namenom: nositi kamenje v jarek; nositi očetu malico; nosil mu je šivat; nositi prodajat; natakar mu nosi zajtrk v sobo; nositi (solato) na trg, naprodaj / nositi denar v banko / pog. kdo vam nosi kruh kupuje in prinaša; nositi mleko po hišah raznašati
2. navadno s prislovnim določilom povzročati:
a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok je nosil čoln na odprto morje; brezoseb. dim je nosilo proti zahodu; veter nosi pesek, prah, smrad; ekspr. dva voza sta jih nosila v mesto na dveh vozovih so se peljali
b) da kaj prihaja kam: veter jim nosi dež v obraz, prah v oči / ekspr. vozila je na ovinku nosilo s ceste zanašalo
3. nav. ekspr. iti h komu z namenom povedati mu kaj: nosim vam vesele novice / nositi novice po vasi pripovedovati, razširjati
4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kod hodi, se premika: nemir ga je nosil od vrat do okna in spet nazaj; radovednost je nosila množico po trgu; pren. domišljija ga je nosila od prizora do prizora
// povzročati bivanje, zadrževanje koga kje: vojna jih je nosila po raznih bojiščih / kakšen hudič ga nosi ob tej uri tod okoli; kaj pa tebe nosi po naših krajih
5. s prislovnim določilom delati, da (večkrat) prihaja kaj na določeno mesto: bolnik je s težavo nosil hrano v usta / publ. v času, ko nosi plavalec roko mimo glave, pridejo usta že iz vode premika
6. knjiž. povzročati, da je kdo deležen česa; prinašati: trdili so, da jim nosijo kulturo; tako življenje nosi ljudem mir, srečo; to nosi vsemu smrt / taka burja nosi ladjam brodolome
7. publ. bistveno, odločilno vplivati na kako dejanje, dejavnost: naše akcije ne sme nositi naključje; te sile nosijo zgodovinski razvoj / čeprav ni imel glavne vloge, je nosil vso predstavo; revijo nosi mlajši rod vodi, usmerja
8. z oslabljenim pomenom izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: nositi nove čevlje, hlače; nositi lasuljo; že dve leti nosi isto obleko; nositi odlikovanje, prstan; nositi orožje, revolver / nositi očala, slušni aparat / ta konj še ni nosil sedla ga še niso jahali
9. z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: nositi denar pri sebi; nositi ključe s seboj / osebno izkaznico je treba nositi s seboj
10. z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo; imeti: nositi brado, brke, dolge lase / steklenica nosi tujo etiketo; vejice nosijo dolge trne; pismo nosi njegov podpis; pošiljka nosi žig mariborske pošte / publ.: življenje v mestih nosi evropski pečat; podobno spoznanje nosi tudi njegova druga drama
11. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: tiho je nosila svojo bolečino, žalost; v srcu nosi nemir; nositi v očeh obup, smeh / to bolezen je moral že dolgo nositi v sebi / situacija nosi v sebi številne nevarnosti / vsak nosi odgovornost za svoje delo je odgovoren; naredi tako, ampak posledice boš nosil sam čutil, trpel
12. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, pojavljanje česa v zavesti, duševnosti osebka: to že dolgo nosim v glavi; že tedaj je nosil v sebi idejo romana; v spominu sem jo nosil lepšo, kot je bila v resnici; to misel je že dolgo nosil s seboj
13. ohranjati kaj v določenem položaju kljub delovanju nasprotne sile: steblo nosi bujen cvet; snega je toliko, da ga strehe težko nosijo / oporniki nosijo most
// s prislovnim določilom ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh: nositi klobuk postrani; roke nosi navadno v žepu; ta pes nosi uhlje spuščene ob glavi / hermelin nosi telo tik ob tleh hodi, se premika s telesom tik ob tleh
14. imeti plod v telesu: koliko časa nosi medvedka, ženska; ko samice nosijo, je lov nanje prepovedan / knjiž. povedala je možu, da nosi tretjega otroka; vznes. ona nosi otroka pod srcem je noseča
● 
ekspr. tedaj so jih začeli dogodki nositi niso več obvladovali, usmerjali dogodkov; ekspr. kmetija slabo nosi daje, prinaša majhno korist; kokoši spet nosijo nesejo; luna ga nosi je mesečnik; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena; ali pri vas Miklavž nosi v krščanskem okolju ali na večer pred 6. decembrom obdarujete otroke; ekspr. noge ga več ne nosijo ne more več hoditi; ekspr. šel je, kamor so ga noge nosile brez naprej določenega cilja; zastar. tako daleč ne nosi nobena puška ne nese; ekspr. ni vreden, da ga zemlja nosi slab, ničvreden je; ekspr. revež je, odkar ga zemlja nosi odkar živi; pog. nositi blato v hišo prihajati z blatnimi čevlji; pog., ekspr. nositi glavo v torbi biti v neprestani življenjski nevarnosti; pog., ekspr. nositi glavo, kožo naprodaj izpostavljati se smrtnim nevarnostim; nositi glavo pokonci biti ponosen, samozavesten; ekspr. vse, kar nosi hlače, mora pod orožje vsi (odrasli) moški; iron. v tej družini pa žena hlače nosi odloča, ukazuje; fantek nosi očetovo ime ima ime, se imenuje po očetu; jezikosl. žarg. naglas nosi drugi zlog naglas je na drugem zlogu; pog., ekspr. na hrbtu nosim že sedmi križ star sem že sedemdeset let; publ. geni nosijo dedne lastnosti imajo in prenašajo; ekspr. visoko nosi nos je domišljav, ošaben; ekspr. že dva meseca nosi puško, vojaško suknjo je pri vojakih; knjiž. griček nosi razvaline na vrhu grička so razvaline; ekspr. on nosi roge njegova žena ima spolna razmerja, spolne odnose z drugimi moškimi; publ. stroške selitve nosi podjetje plača, poravna; ekspr. glavno težo dela nosita kolegici največ dela, najtežje delo opravljata; star. vodo v Savo nositi opravljati nepotrebno, nekoristno delo; ekspr. nositi zastavo, zvonec biti prvi, zlasti v slabem; ekspr. vse mu nosi na nos, na ušesa pripoveduje, kar ne bi smel; star. saj ne nosi na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva; pog., ekspr. nositi kaj samo na jeziku govoriti eno, čutiti, ravnati pa drugače; ekspr. srca ni ravno na jeziku nosil svojih čustev ni hitro zaupal; ekspr. zmeraj so ga na rokah nosili zelo negovali, razvajali; zelo obzirni, pozorni so bili do njega; pog., ekspr. nositi koga po zobeh obrekovati, opravljati ga; ekspr. to dekle je že eno leto nosil v srcu je bil vanjo zaljubljen; tekel je, kolikor so ga noge nosile kolikor hitro je mogel; lažje bi ga nosil kot poslušal zelo neprijeten, nadležen je; ekspr. nosi vas vrag, kako ste sitni izraža močno jezo, nejevoljo; preg. dokler prosi, zlata usta nosi dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležno
    nosíti se s prislovnim določilom
    1. ekspr. ponosno, samozavestno hoditi, stopati: poglej jo, kako se nosi; dekle se je nosilo mimo gruče fantov; nosi se pokonci; nosi se kot pav, kot sveča / po pisarni se zdaj nosi njegov naslednik
    2. knjiž. premikati se, gibati se: voda se je nosila čez kamenje; po dolini se še nosi megla; hlapi se nosijo kvišku / ptiči se nosijo po vejah skačejo
    // širiti se, razširjati se: skozi mrak se nosi pesem flavte
    3. ekspr. vesti se, obnašati se: čudno, domače, ošabno se nosi; nosi se po gosposko, čeprav ima zakrpano obleko / ob takem bogastvu bi se lahko nosila, pa se ne bila ponosna, domišljava
    4. biti oblečen, oblačiti se: hotela se je nositi po najnovejši modi, po starem
    5. biti trpežen in se ne mečkati: to blago se je zelo dobro nosilo / kako se nosi tak pulover
    ● 
    star. dejal je, da se nad revežem lahko vsak nosi znaša
    nosèč -éča -e
    1. knjiž. deležnik od nositi: noseč težko breme, se je zgrudil; lepo vreme noseči veter
    2. navadno v ženskem spolu ki ima v telesu plod: noseča ženska; žena je že štiri mesece noseča / bila je noseča s poročenim moškim; sam.: prehrana nosečih
    nóšen -a -o:
    knjiž. dež, nošen od vetra
     
    šport. nošena žoga pri igrah z žogo odbitje, met žoge, pri katerem se ta zadržuje v roki dalj, kot je dovoljeno
SSKJ²
obútev -tve ž (ȗ)
izdelki iz usnja, sintetične snovi za zaščito nog: imajo dovolj denarja za obleko in obutev; gumijasta, usnjena obutev / moška, ženska obutev; velika izbira otroške obutve; športna obutev; zimska obutev
// ekspr. obuvalo: sezul je mokro obutev
● 
publ. avtomobilu zamenjati zimsko obutev z letno zimske gume
♦ 
obrt. lahka obutev nizka moška, ženska in otroška obutev; lepljena, šivana obutev
SSKJ²
predstávnica -e ž (ȃ)
ženska ali ustanova, ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: izbrati, izvoliti (za) predstavnico; predstavnica za stike z javnostmi / vlada je hotela biti zakonita predstavnica naroda
// kar v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: ta slika je predstavnica naturalizma / ekspr. predstavnica ženskega spola ženska
● 
publ. predstavnica tiska, za tisk novinarka
SSKJ²
promótorka -e ž (ọ̑)
1. ženska, ki slovesno da, podeli doktorski naslov: promotorka in promoviranci
2. ženska, ki širi poznavanje, ugled koga, česa v javnosti: odlična promotorka; promotorka ene izmed turističnih agencij; delati, nastopati kot promotorka
3. knjiž. ženska, ki povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: glavna promotorka demokracije; velika promotorka znanosti; promotorka podjetništva na lokalni ravni
SSKJ²
sodníca2 -e ž (í)
1. ženska, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah: obravnavo je vodila sodnica
2. šport. ženska, ki nadzoruje športno igro, tekmovanje, da poteka v skladu s pravili, in meri, ocenjuje rezultate, tekmovalce: glavna sodnica tekmovanja
3. ženska, ki sodi, ocenjuje kaj sploh: ta kritičarka je stroga sodnica
4. zastar. sodnikova žena: sodnica je preživela moža za deset let
SSKJ²
upravljávka in upravljálka -e [uprau̯ljau̯kaž (ȃ)
1. ženska ali država, ustanova, ki odloča o uporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa: agencija je upravljavka javne železniške infrastrukture
2. ženska, ki odloča o življenju in delu v kaki družbeni, delovni skupnosti: vloga ženske kot proizvajalke in upravljavke
3. ženska, ki (poklicno) upravlja stroj, napravo: upravljavka strojev in naprav
SSKJ²
varovánka in várovanka -e ž (á; á)
1. ženska, deležna varstva, skrbi koga: varovanke doma, zavoda; nega varovanke z Alzheimerjevo boleznijo
2. ženska, deležna nasvetov, vodstva, zlasti športnica v odnosu do svojega trenerja: izkušene varovanke; igra, poraz, uspeh, zmaga varovank znanega selektorja, trenerja; treningi z varovankami; režiser in njegova varovanka
3. mladoletnica, za katero skrbi varuh: varovanko je zastopal njen skrbnik; za svojo varovanko je lepo skrbel
4. ekspr. ženska, ki uživa posebno varstvo, zaščito koga, navadno vplivne, visoke osebe: varovanka predsednika je dobila ugleden položaj
SSKJ²
vražíček -čka m (ȋ)
1. manjšalnica od vrag: vrag in vražički / narisati vražička / v krščanskem okolju obiskal jih je Miklavž z angelčki in vražičkom
2. ekspr. poreden, neugnan otrok: mali vražiček je pred hišnimi vrati naredil drsalnico / kot nagovor ti vražiček, česa se le ne spomniš
// mlada, živahna ženska: ta ženska je pravi vražiček
SSKJ²
zamúdnica -e ž (ȗ)
1. ženska, ki pride kam pozneje, kot je določeno: odpreti vrata zamudnici; razredničarka je opozorila zamudnico
2. ženska ali država, ustanova, ki ne naredi česa v času, kot se predvideva, pričakuje: zamudnice pristopnega procesa / države zamudnice
3. ženska ali država, ustanova, ki naredi kaj pozneje kot drugi: zdaj rojevajo zamudnice in mlajše od 30 let / tudi pri širitvi državljanskih pravic je bila Habsburška monarhija med zamudnicami
SSKJ²
animátorka -e ž (ȃ)
ženska, ki animira: športna, turistična animatorka; animatorka v hotelu, zdravilišču; pevka in izkušena plesna animatorka / kulturna animatorka / animatorka na oratoriju
 
film. risarka pomembnejših pozicij figur v risanem filmu; gled. ženska, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo
SSKJ²
diktátorica -e ž (ȃ)
ekspr. oblastna, samovoljna ženska: zmerjal jo je z diktatorico
● 
publ. modna diktatorica ženska, ki odločilno vpliva na spremembo mode
SSKJ²
diktátorka -e ž (ȃ)
ekspr. oblastna, samovoljna ženska: označil jo je za diktatorko v zvezi
● 
publ. modna diktatorka ženska, ki odločilno vpliva na spremembo mode
SSKJ²
hudíčevka -e ž (í)
1. rel. duhovno bitje ženskega spola, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: hudiči in hudičevke / prikazovala se mu je celo kot hudičevka
// star. čarovnica: hudičevke se zbirajo na Kleku
2. ekspr. zlobna, hudobna ženska: hudičevka uživa nad njeno nesrečo / ta ženska je prava hudičevka
SSKJ²
invalídka -e ž (ȋ)
ženska, ki je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposobna ali le delno sposobna za delo: ima skrajšan delovni čas, ker je invalidka / delovna invalidka ženska, ki se poškoduje ali zboli pri opravljanju poklicnega dela; stoodstotna invalidka; športnica invalidka
SSKJ²
kadílka -e [kadiu̯ka in kadilkaž (ȋ)
ženska, ki (redno) kadi: bila je strastna kadilka / pasivna kadilka; verižna kadilka ženska, ki kadi cigareto za cigareto
SSKJ²
máma -e ž (á)
v družinskem okolju ženska v odnosu do svojega otroka: mama peče kruh; pokliči mamo; z mamo je šel v trgovino / kot nagovor mama, igraj se z nami; v osmrtnicah dotrpela je naša dobra mama / stara mama stara mati, babica
 
ekspr. partizanska mama ženska, ki je požrtvovalno skrbela za partizane
SSKJ²
mladóstnica -e ž (ọ̑)
knjiž. doraščajoča mlada ženska: mladostnice rade posnemajo filmske zvezde; roman je izpoved mladostnice; moda za mladostnice
 
ped. ženska v dobi med puberteto in zrelostjo
SSKJ²
mójstrica -e ž (ọ́)
1. nav. ekspr. ženska, ki zna kaj dobro, navadno strokovno narediti: mojstrica v kuhanju, šivanju; mojstrica ličenja / cvetličarska, frizerska mojstrica / dekle je napenjala vse sile, da se ne bi osramotila pred mojstrico
 
glasb. koncertna mojstrica vodja violinistov v orkestru; rad. tonska mojstrica ženska, ki pri posnemanju zvoka skrbi, da je zvočni zapis odraz naravnega zvočnega dogajanja; šah. mednarodna mojstrica naslov igralke, za stopnjo nižji od velemojstrice
2. star. mojstrova žena: gospa mojstrica
Število zadetkov: 2323