Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. star., navadno v zvezi s kri podpluti: počila mu je žilica in kri mu je podlila oko
- 2. gastr. zliti pod kako jed: podliti sok / podliti piščanca z malo vode in ga dušiti
- podlít -a -o: s krvjo podlite oči
- 1. povzročiti, da postane kdo buden; prebuditi: ropot ga je predramil; predramiti otroka; predramil se je in prižgal luč; pren., ekspr. mesto se je predramilo v čudovitem sončnem jutru
// v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: predramiti iz počitka; predramiti se iz nezavesti / predramiti iz zamišljenosti / predramiti koga iz pasivnosti
// ekspr. povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: predramiti delavske množice - 2. knjiž. povzročiti, da kaj nastane; vzbuditi: predramiti v kom čut za solidarnost; v njem se je predramila humoristična žilica / odgovor je predramil v njem staro jezo
- predrámljen -a -o: otrok je čisto predramljen; predramljena vest
- 1. manjšalnica od žila: v glavi ji je počila žilica / krvne žilice v pokostnici; limfne žilice / apnenec z mnogimi žilicami
- 2. ekspr., s prilastkom dar, sposobnost: ima pesniško žilico; zatajiti je moral svojo slikarsko žilico
// nagnjenje, potreba: upreti se svoji potepuški žilici
● ekspr. žilica mu ni dala miru, da se ne bi pobahal ni se mogel premagati; ekspr. vsaka žilica v njem je drhtela zelo je bil vznemirjen; ekspr. zdaj si ga potipal za pravo žilico povedal, vprašal si tisto, za kar se najbolj zanima, kar ga najbolj prizadene