Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
bolán bólna -o tudi -ó [u̯n] prid. (ȃ ọ́) 
  1. 1. ki ima bolezen, ant. zdrav: bolan otrok; njegov oče je že dolgo bolan; že celo zimo leži bolan; videti je bolan; naredil se je bolnega; doma ima bolno mater; bolan na pljučih, na srcu; bolan na smrt, za smrt; bolan za jetiko, za rakom; hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan; duševno, spolno, živčno bolan; revež je ves bolan
    // ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom; bled, bolan obraz; bolno dihanje; pren. bolne ambicije, sanje; obhajajo ga bolne misli; bolna občutljivost, razdraženost; pesn.: bolna duša; bolno srce
  2. 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče; bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja
    bólno prisl.: bolno nasmehniti se, vzdihniti; bolno zakašljati; bolno bled v obraz / knjiž. vest o smrti je bolno odjeknila v vseh nas boleče
    bólni -a -o sam.: zdravi ne razume bolnega; dieta za žolčno bolne
SSKJ
cefráti -ám [cef in cəf] nedov. (á ȃ) trgati na koščke, nitke: živčno je cefrala rob predpasnika; obleka se na rokavih že cefra / krogle so cefrale listje; pren. burja cefra oblake; megla se cefra v krpe
♦ les. cefrati les drobiti ga v vlakna; defibrirati
SNB
cheeseburger -ja cit. [čízburger] in čízburger -ja m (ȋ)
sendvič, navadno okrogle oblike, z zrezkom iz sesekljanega mesa in z rezino sira: Brokerji ob goltanju opoldanskega cheeseburgerja živčno strmijo v borzno tečajnico nad prodajnim pultom | Vrsta se tako hitro sprazni, da se znajdem pred blagajno prej, kot se utegnem odločiti, ali bom naročil hamburger ali čizburger E ← agl. cheeseburger iz cheese 'sir' + ↑búrger
SSKJ
eksaltácija -e ž (á) knjiž. zanesenost, navdušenost, razvnetost: mistična eksaltacija; eksaltacije romantikov / eksaltacija pri deklamiranju jih ni motila / preživljal je najvišjo živčno eksaltacijo
SSKJ
gestikulácija -e ž (á) spremljanje govorjenja ali izražanje česa z gibi rok: ima živčno gestikulacijo; igralec je prepričevalen v svoji dikciji in gestikulaciji
SSKJ
hlíkati -am nedov. (ī) nar. hlipati: Neka jetnica je začela živčno hlikati (F. Godina)
SSKJ
napéti -pnèm dov., napél; nam. napét in napèt (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročiti
    1. a) da doseže kaj največjo mogočo dolžino: napeti jermen, struno, vajeti, vrvico; pren., ekspr. napeti kredit do skrajnih možnosti
    2. b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub: napeti pregrinjalo, rjuho
      // s takim potegovanjem dati, spraviti kam: napeti platno na les, v okvir; napeti streho nad šotor; napel je nove strune na kitaro / napeli so tristo metrov dolgo smučarsko vlečnico napeljali, zgradili; pren., ekspr. njihovo potrpljenje je napel do skrajnosti; učne načrte so preveč napeli
  2. 2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napel jadra; zajel je sapo in napel lica; zaradi nenadnega sunka vetra se je dežnik močno napel / napeti prsi izbočiti
  3. 3. nav. ekspr. narediti, da postane kaj po obsegu večje: brsti so se že napeli; izdatna hrana mu je napela želodec; pri petju so se mu napele žile na sencih
    // nav. 3. os. povzročiti, da se tvorijo v prebavilih plini v veliki meri: sveža krma je kravo napela; brezoseb. konje je napelo
  4. 4. spraviti kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel: napel je brzostrelko in sprožil; napeti lok
  5. 5. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: napeti mišice; čeprav je napel ušesa, ni nič slišal / napeti misli, spomin / vso voljo je napel, da bi ostal miren
    ●     knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval; ekspr. zdaj bomo napeli drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost; ekspr. tudi njega smo napeli za denar smo ga pregovorili, prepričali, da ga je dal; ekspr. pri njem bo treba vajeti bolj napeti biti bolj strog, zahteven do njega
    ♦     anat. napeti glasilke; navt. napeti jadro napraviti, da ga veter ne boči, zaradi večjega izkoriščanja njegove sile
    napéti se 
    1. 1. povečati obseg zaradi vpijanja vlage: les se je napel; pšenični zdrob se v mleku napne / vrata so se napela ukrivila zaradi vpijanja vlage
    2. 2. knjiž., ekspr. dvigniti se, narasti: ob nevihti so se vsi studenci napeli / reke se spomladi napnejo v poplave
      // redko vzpeti se: cesta se tam nekoliko napne
    3. 3. ekspr. pri kakem dejanju zbrati, uporabiti vso svojo fizično moč: še enkrat so se napeli in voz se je premaknil
      // uporabiti vse možnosti, sposobnosti čutil: napel se je, da bi slišal, o čem govorijo; zadržal je dih in se napel kakor struna
    4. 4. ekspr. postati čustveno vznemirjen: čutil je, da se je ves napel; vse v njej se je napelo
    5. 5. ekspr. pobahati se, postaviti se: v njeni navzočnosti se je še bolj napel kot ponavadi
    napét -a -o 
    1. 1. deležnik od napeti: napet lok; ošinil ga je z napetim pogledom; toga, napeta drža; napete strune; napeta lica; napeto razmišljanje; poslušati z napetimi ušesi; bil je živčno napet in razdražen; trebuh ima napet kot boben; biti napet kot struna
    2. 2. nav. ekspr. ki je v stanju razvnetosti, vznemirjenosti: napeti odnosi med državama; napeta situacija; pogovori so potekali v napetem ozračju
    3. 3. ekspr. ki povzroča visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti: napet film; brati napet roman; tekma postaja napeta; pog. zgodba je napeta kot marela zelo; prisl.: napeto čakati, gledati, poslušati; sam.: najraje bere kaj napetega
SSKJ
nevrít -a m (ȋ) nav. mn., anat. daljši izrastek živčne celice, živčno vlakno: dendriti in nevriti
SSKJ
nítje -a s (ȋ) več niti, niti: širiti se v obliki razvejenega nitja
♦ anat. živčno nitje
SSKJ
prelámljati -am nedov. (á) 
  1. 1. z lomljenjem deliti na dva dela: začel je živčno prelamljati palico / prelamljati žemlje na dvoje
  2. 2. nav. ekspr. ne izpolnjevati tega, kar je bilo dogovorjeno, obljubljeno, rečeno: prelamljati besedo, obljubo / prelamljati zakone kršiti
  3. 3. publ., z orodnikom delati, povzročati, da kaj preneha obstajati in se začne kaj novega, drugačnega: prelamljati s starim načinom življenja / pesnik prelamlja z ekspresionizmom
    prelámljati se ekspr., v zvezi z v  prehajati v kaj drugega: tu se breg iz strmine prelamlja v položno pobočje; na ovinku se cesta prelamlja v dolino
    ●     ekspr. pri plesu so se jim noge v kolenih kar prelamljale zelo upogibale
SSKJ
prenapéti -pnèm dov., prenapél; nam. prenapét in prenapèt (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. preveč napeti: struno je prenapel, pa se je strgala / ekspr. vsakdanji veliki napori so mu prenapeli živce / dirigent je prenapel tempo izvedbe; pren., ekspr. prenapel je njihovo potrpljenje
    ●     knjiž., ekspr. v svojih zahtevah je lok, strune prenapel preveč je zahteval
  2. 2. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: prenapeti trditev; zadevo je prenapel
    prenapéti se ekspr.  preveč, pretirano se potruditi: ni se ti treba prenapeti
    ●     ekspr. no, on se ne bo pri nobenem delu prenapel ni zelo delaven
    prenapét -a -o 
    1. 1. deležnik od prenapeti: prenapet lok je počil / prenapeti živci; čustveno, živčno prenapet / prenapeti programi; prenapeto izražanje
    2. 2. ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: prenapet pridigar; prenapet pristaš stranke
      // ki ima, zagovarja od povprečnosti zelo oddaljena stališča, nazore: prenapet avanturist; včasih je malo prenapet / ekspr. plod bolnih in prenapetih možganov
      ♦       obrt. prenapeto steklo steklo, ki je bilo v proizvodnem procesu nepravilno ali nezadostno hlajeno in se zato lomi; prisl.: prenapeto izražati kaj; prenapeto in pretirano odigrana vloga
SSKJ
prestópati -am nedov. (ọ̄) 
  1. 1. s koraki prihajati čez kaj: previdno prestopati korenine; prestopal je luže in tekel naprej; prestopati po tri stopnice hkrati
    // prihajati na drugo stran česa: legalno prestopati državno mejo; ko so prestopali vrh, je začelo snežiti
  2. 2. med potovanjem hoditi z enega prevoznega sredstva na drugo: na Pragerskem sem moral prestopati; ljudje so prestopali z vlaka na avtobus
  3. 3. s predlogom spreminjati, menjavati
    1. a) okolje glede na delovanje, aktivnost: nogometni igralci so začeli prestopati v druge klube
    2. b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: začeli so prestopati v novo vero / prestopati na nasprotnikovo stran
  4. 4. nav. ekspr. delati drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; kršiti: prestopati pravila
  5. 5. redko presegati: prestopati dovoljeno hitrost / prestopati okvire pooblastil
    ●     reka že prestopa bregove tekoč čez rob se pojavlja na razmeroma veliki površini; redko njegovo vedenje prestopa že vse meje presega
    prestópati se prenašati težo telesa z ene noge na drugo: muzal se je in se prestopal; živina v hlevu se prestopa; prestopa se kot na žerjavici / ekspr. živčno se je prestopal pred vrati hodil, se sprehajal
    prestopajóč -a -e: prestopajoč jarke, je le počasi napredoval; prestopajoči potniki
SSKJ
preutrudíti in preutrúditi -im dov. (ī ú ū) preveč utruditi: preutruditi bolnika s pogovorom; preutruditi žival; delavci so se preutrudili; zaradi dolge hoje se je preutrudil
    preutrújen -a -o: preutrujen človek; konji so bili preutrujeni; živčno preutrujena ženska
    ●     knjiž., redko preutrujeni izrazi obrabljeni
SSKJ
sesáti -ám [səs in ses] nedov. (á ȃ) 
  1. 1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom
    // sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo
    // z vlečenjem zraka vase spravljati kaj tekočega iz česa v usta in požirati: sesati pomarančo / sesati mozgovo kost; sesal je skorjo kruha / komar sesa kri
  2. 2. imeti kaj v ustih in močno vleči zrak vase, zlasti iz navade, zadrege: otrok sesa dudo, palec / sesati pipo / živčno sesati ustnice
  3. 3. z napravo, ki vleče zrak vase, spravljati kaj kam drugam: sesati nafto, vodo / sesati zrak / črpalka sesa žito
    // s sesalnikom čistiti: sesati sobo dvakrat na teden / sesati prah / sesati s sesalnikom
  4. 4. ekspr. vsrkavati, vpijati: korenine sesajo vlago / telo je sesalo toploto
    ●     pog., ekspr. ta človek mi sesa kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči
SSKJ
tkívo -a s (í) 
  1. 1. skupek po obliki in funkciji podobnih celic živih bitij: tkivo se obnavlja, odmira, raste; poškodovati tkivo; bolno, zdravo tkivo; gobasto, mehko tkivo; razraščanje tkiva pri raku; sprememba tkiva / hrustančno, kostno tkivo; rastlinsko, živalsko tkivo / rakasto tkivo / telesno tkivo
    ♦     anat. krovno tkivo plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica; maščobno, živčno tkivo; biol. celično, limfatično tkivo; oporno, vezivno tkivo; biol., bot. osnovno tkivo rastlinsko tkivo, ki lahko opravlja različne funkcije; bot. hranilno tkivo z rezervnimi snovmi napolnjeni del semena enokaličnic; krovno tkivo plast celic, ki pokriva nadzemne in podzemne dele rastline
  2. 2. publ., navadno s prilastkom skupek osnovnih, med seboj povezanih enot česa: tkivo mestnih zgradb / glasbeno tkivo; idejno, pripovedno tkivo romana; tkivo pesmi
SSKJ
tŕzati -am nedov. (r̄) 
  1. 1. sunkovito se premikati zaradi nehotenega skrčenja mišice, mišic: kotički ust so mu živčno trzali / noga, roka mu je trzala / telo mu je trzalo v joku se sunkovito stresalo
    // nehoteno sunkovito se krčiti: mišice na nogi, obrazu mu trzajo
    // v zvezi s s, z delati sunkovite premike, gibe s kakim delom telesa: trzati z obrvmi, ustnicami / konji trzajo s kožo / plesalci ritmično trzajo s telesi
  2. 2. preh. sunkovito, na kratko potegovati: trzati vajeti; žival je trzala verigo in hropla
    ●     publ. letalo je trzalo se je sunkovito stresalo; publ. vse v njem je trzalo je drhtelo, se je treslo; nižje pog. kdo še trza na take ponudbe, zahteve se zmeni zanje, odgovarja nanje
    ♦     muz. trzati pritegovati struno s prstom, trzalico, da zazveni; voj. top trza se ob strelu sunkovito premika v nasprotni smeri od izstrelka
    trzajóč -a -e: trzajoči prsti; trzajoče ribe v mreži
SSKJ
uravnávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. delati, da prihaja kaj v ravno vrsto: uravnavati zidake s pomočjo napete vrvice
    // redko izravnavati, poravnavati: uravnavati tla / počasi uravnavati hrbtenico vzravnavati, zravnavati
    // uravnavati gube ravnati, gladiti
    // uravnavati seno po vozu
  2. 2. delati, da prihaja kaj v pravilen, ustrezen položaj: uravnavati napenjalne vrvi / z roko uravnavati kravato; uravnavati si lase / uravnavati lego, nagib priprave / uravnavati radijski aparat na ustrezno valovno dolžino naravnavati
    // delati, da prihaja kaj v naraven, pravilen položaj: uravnavati izpahnjeno, zlomljeno nogo
  3. 3. redko urejati, izravnavati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode; regulirati: uravnavati hudournike, potoke
  4. 4. delati, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: naprava uravnava hitrost, temperaturo / ta snov uravnava količino sladkorja v krvi / z davki uravnavati porabo / uravnavati cene
    ♦     med. uravnavati rojstva
  5. 5. knjiž. naravnavati, usmerjati: uravnavati topove na cilj / uravnavati tok razprave
    // odločilno določati, oblikovati: življenje v družini je uravnavala mati / uravnavati komu življenjsko pot
  6. 6. v zvezi s po delati, da se kaj ravna po čem: uravnavati svoj korak po njihovem / uravnavati smer premikanja po soncu, zvezdah
  7. 7. star. usklajevati: to živčno središče uravnava vse gibe; toplota in vlaga se morata uravnavati
  8. 8. zastar. urejati: uravnavati posle, zadeve / uravnavati s predpisi, z zakoni
    ●     star. uravnavati krivice, spore poravnavati, odpravljati; star. uravnavati se v vrsto postavljati se v ravno vrsto
    uravnavajóč -a -e: uravnavajoča naprava; prisl.: uravnavajoče delovati
    uravnávan -a -o: uravnavano delovanje
SSKJ
vlákno -a s (á) podolgovat, tanek delec snovi kot sestavina
  1. a) prediva, niti, tkanine: spresti nit iz vlaken; puliti vlakna iz povesma; dolga, kratka vlakna; debelina, dolžina vlaken / bombažna, lanena vlakna; kemična umetno narejena iz kemičnih, umetnih ali naravnih snovi, sintetična vlakna umetno narejena iz kemičnih, umetnih snovi; kokosova vlakna; listna, semenska vlakna; naravna, umetna vlakna / tekstilna vlakna
  2. b) rastline, živalskega, človeškega telesa: rezati meso prečno na vlakna; žagati les v smeri vlaken
    ●     ekspr. poznati kaj do zadnjega vlakna zelo dobro; ekspr. biti komu do zadnjega vlakna zvest zelo, popolnoma
    ♦     anat. mišično vlakno; živčno vlakno daljši izrastek živčne celice; bot. vlakno podolgovata celica z olesenelo ali celulozno membrano; kem. poliamidna vlakna; med. vlakno podolgovat, tanek tkivni delec; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile; steklena vlakna narejena iz omehčanega stekla
SSKJ
zamencáti -ám [mən] dov. (á ȃ) ekspr.  
  1. 1. narediti nekaj kratkih, sunkovitih gibov, zlasti z nogami: od zadrege zamencati; nestrpno zamencati / živčno zamencati z nogami
  2. 2. s kratkimi koraki iti, stopiti: zamencal je od mize proti vratom
    ●     ekspr. mogoče, ne vem, je zamencala omahovaje, obotavljajoč se rekla
SSKJ
zasvaljkáti -ám in zasváljkati -am dov. (á ȃ; ȃ) premakniti dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka: živčno zasvaljkati cigareto
    zasvaljkáti se, in zasváljkati se pojaviti se, nastopiti v obliki svaljkov: dim se je zasvaljkal v nebo
    zasvaljkán in zasváljkan -a -o 
    1. 1. deležnik od zasvaljkati: zasvaljkana cigareta
    2. 2. ekspr. pomečkan, zanemarjen: zasvaljkan klobuk; zasvaljkana obleka / zasvaljkan, suh mož
Število zadetkov: 23