Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
béstija -e ž (ẹ̄knjiž.  
  1. 1. velika divja žival; zver: sestradana bestija je planila na plen; pren., slabš. kakšna bestija je v tej ženski
  2. 2. ekspr. surov, zloben človek: te bestije so ga umorile
SSKJ
bêštija in béštija -e ž (ē; ẹ̄pog.  
  1. 1. velika divja žival; zver: požrešna beštija / ekspr. odpelji mulo, te beštije ne maram več videti
  2. 2. ekspr. surov, zloben človek: tista beštija pretepa otroke; to so beštije, ti ljudje / kot psovka molči, beštija; ti beštija ti; kot kletvica beštija, sem jaz kriv?
SSKJ
bíba -e ž (ī) otr. majhna žival, ki leze, navadno žuželka: biba leze, biba gre
SSKJ
bíč1 in bìč bíča (ī í; ȉ í) palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič
 
ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena
// ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča
// ekspr., s prilastkom nasilje, sila, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadloga
♦ 
muz. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca
SSKJ
bìk bíka (ȉ í) 
  1. 1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo
     
    pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja
  2. 2. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik
    // slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš!
    ♦ 
    astr. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga; zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
SSKJ
bivalíšče -a (í) kraj bivanja, prebivanja: v prijavi navedite rojstne podatke in bivališče; biti brez stalnega bivališča; začasno bivališče
 
jur. obtoženec je neznanega bivališča
// knjiž. dom, stanovanje: zelo si je želel mirnega bivališča; lepo opremljeno bivališče / žival je zapustila svoje bivališče pod skalo
SSKJ
bodljáj -a (ȃ) kratka, ostra bolečina: začutil je oster bodljaj v prsih
// redko vbod s koničastim predmetom: dražiti žival z bodljaji; zadal je zveri nekaj nevarnih bodljajev
SSKJ
bojazljív -a -o prid. (ī í) ki mu manjka poguma: bojazljivi čuvaj se ni znašel; biti bojazljiv; bojazljiva žival
// ki izraža plahost, neodločnost; boječ: ima bojazljiv korak, pogled
    bojazljívo prisl.: bojazljivo se je stisnil k očetu
SSKJ
boléhati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) biti dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: mati že dolgo boleha; bolehati na jetrih; bolehati za mrzlico, neustalj. na mrzlici / drevesce boleha hira; pren. odbor društva boleha za nedelavnostjo; boleha za radovednostjo
    bolehajóč -a -e: bolehajoča žival
SSKJ
brahiopód -a (ọ̑) nav. mn., zool. morska žival, po zunanjosti podobna školjki; ramenonožec
SSKJ
bréjnica in brejníca -e ž (ẹ̑; í) vet. breja žival
SSKJ
breznóžen -žna -o prid. (ọ̄) redko breznog: breznožna žival
SSKJ
brezvreténčar in brezvretênčar -ja (ẹ̑; ȇ) nav. mn., zool. žival, ki nima vretenčaste hrbtenice; nevretenčar
SSKJ
brkáč -a (á) 
  1. 1. ekspr. kdor ima (velike) brke: kdo je ta brkač, ki si ga pozdravil; stari brkač
  2. 2. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki ima brke: som brkač
SSKJ
brlógar -ja (ọ̑) žival, ki biva v brlogu: lisice, jazbeci in dihurji so brlogarji
 
pal. (medved) brlogar jamski medved
SSKJ
bŕna -e ž (ŕ) etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival: voditi brno; pustna brna / kot psovka molči, brna rdečelasa
SSKJ
búdra -e ž (ȗ) zool. majhen glodavec, ki se goji kot poskusna žival; morski prašiček: vcepiti budri kužno snov
SSKJ
búmerang -a (ȗ) metalno orožje avstralskih domačinov, ki prileti nazaj, če zgreši cilj: zadeti žival z bumerangom; polemika je kakor bumerang
SSKJ
búrovž -a (ú) 
  1. 1. star. zvonec, ki ga nosi žival vodnica: krava pozvanja z burovžem
  2. 2. nar. dolenjsko, ekspr. neroden, vihrav človek: takih burovžev še nisem videl
  3. 3. zastar. ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; veliki voz
SSKJ
címetast -a -o prid. (ī) po barvi podoben cimetu: mulat cimetaste kože; žival cimetaste barve
    címetasto prisl.: cimetasto rjava obleka
Število zadetkov: 844