Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
živíca -e ž (í) 
  1. 1. živa meja: ob cesti raste živica; striči živico; gabrova živica; gosta, visoka živica; živica iz smrek / zasaditi živico
  2. 2. star. studenec: kalna, plitva živica / voda živica studenčnica
  3. 3. agr. zgornja, navadno obdelana plast zemlje s humusom in živimi organizmi: dati h koreninam drevesa nekaj živice; živica in mrtvica
  4. 4. bot. poganjek, ki se lahko razvije v samostojno rastlino: rastlina požene živice; živice jagod
SSKJ
mrtvíca -e ž (í) 
  1. 1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice
    // neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica
    // med. bolezenska zaspanost: bil je v mrtvici; nastopanje mrtvice pri možganskem vnetju
  2. 2. čeb. mrtva čebela v panju, zlasti pri prezimovanju, zastrupitvi, zadušitvi: delavke odstranijo mrtvice; število mrtvic se je povečalo
  3. 3. agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: ločiti pri izkopavanju plodno zemljo in mrtvico / dati v posodo pri sajenju nekaj živice in nekaj mrtvice
  4. 4. struga ali rokav reke s stoječo vodo: loviti ribe v mrtvicah; navesti morebitna imena mrtvic in mlak
SSKJ
živíkast -a -o prid. (í) bot. ki ima, poganja živice: živikasta rastlina
♦ vrtn. živikasti kreč lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami; judovska brada
Število zadetkov: 3