živílo -a s (í)
nav. mn. vsaka od vrst stvari, ki se uporablja za prehrano ljudi: živila so se pokvarila; konzervirati, predelovati živila; obstojnost živil; nadzor nad živili; krompir, kruh, mleko in druga živila / živila živalskega izvora; shramba za živila; trgovina z živili
● zastar. brez živila ne moreš iti na izlet hrane
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
konzervírati tudi konservírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. dajati, spravljati živilo v neprodušno zaprte konzervne škatle, steklenice, kozarce, da ostane dalj časa užitno, dobro: konzervirati sadje, sočivje / konzervirati v kisu, soli; konzervirati z alkoholom in sladkorjem / konzervirati ribe
// dajati živilo v take pogoje, da ostane dalj časa sveže, uporabno: konzervirati kruh; konzervirati meso v zamrzovalniku
2. z določenim sredstvom preprečevati spreminjanje, razpadanje česa: konzervirati kože; konzervirati les; konzervirati gada v špiritu; konzervirati motorje z oljem / konzervirati knjige; konzervirali so nekaj spomenikov; konzervirati in restavrirati
3. povzročati, da postane kaj odporno, varno proti čemu: dušik konzervira vino
4. publ. ohranjati, vzdrževati: naleteli so na tendence, ki konzervirajo že zastarele oblike družbenega življenja; konzervirati kapitalistične, nehumane odnose
1. dajati, spravljati živilo v neprodušno zaprte konzervne škatle, steklenice, kozarce, da ostane dalj časa užitno, dobro: konzervirati sadje, sočivje / konzervirati v kisu, soli; konzervirati z alkoholom in sladkorjem / konzervirati ribe
// dajati živilo v take pogoje, da ostane dalj časa sveže, uporabno: konzervirati kruh; konzervirati meso v zamrzovalniku
2. z določenim sredstvom preprečevati spreminjanje, razpadanje česa: konzervirati kože; konzervirati les; konzervirati gada v špiritu; konzervirati motorje z oljem / konzervirati knjige; konzervirali so nekaj spomenikov; konzervirati in restavrirati
3. povzročati, da postane kaj odporno, varno proti čemu: dušik konzervira vino
4. publ. ohranjati, vzdrževati: naleteli so na tendence, ki konzervirajo že zastarele oblike družbenega življenja; konzervirati kapitalistične, nehumane odnose
- konzervíran tudi konservíran -a -o:
konzervirana hrana, zelenjava; konzervirane kože; konzervirano meso, mleko, sadje
♦ med. konzervirana kri v hladilniku hranjena kri, ki so ji dodane snovi proti strjevanju in glukoza
SSKJ²
krùh krúha m (ȕ ú)
1. pečeno živilo iz moke, vode, kvasa: jesti kruh; postregli so s kruhom in vinom; star, suh kruh; zadišalo je po svežem kruhu; kruh s kiselkastim okusom; drobtina kruha; skorja, sredica kruha; dober je kot kruh; tega sem vajen kot (vsakdanjega) kruha / hlebec, štruca kruha; kos kruha / mesila je testo za kruh / kruh vzhaja; peči kruh / knjiž., z oslabljenim pomenom že zgodaj je okusil kruh bridkosti
// tako živilo v obliki hlebca, štruce: odlomiti kos, krajec kruha; dobro zapečen kruh / bel(i), črn(i) kruh; Grahamov kruh; koruzni, rženi kruh; mlečni, oljnati kruh; kruh iz ajdove moke / (pletena) košarica za kruh / rezati kruh na kose, rezine / pog.: četrt kruha, prosim; kupiti več kruhov
// kos, odrezan od hlebca, štruce: nadrobiti kruh v mleko; namazati kruh z maslom; na kruh je dal sir / pog. pojedel je tri kruhe
2. ekspr. pridelek, navadno žitni: toča je uničila ves kruh / letos bo dosti kruha / zemlja je rodila slab kruh
3. ekspr. delo, zaposlitev, ki daje zlasti materialne dobrine: za vse ne bo kruha; upal je, da bo dobil kruh; imeti, izgubiti (dober, slab) kruh; dolgo je iskal kruha / tovarna daje kruh veliko ljudem / končno je prišel h kruhu / biti, priti ob kruh; šel je v tujino za kruhom
// s prilastkom delo, poklic sploh: opustil je kmečki kruh; rudarskega kruha ne zmore več; slab pisateljski kruh / pomagal mu je do gosposkega kruha
4. ekspr. (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine: truditi se za kruh; borba, skrb za (vsakdanji) kruh / kruh si je služil s kmetovanjem / pri hiši je veliko kruha / to delo je njegov kruh
● kruh se je lepo dvignil vzhajal; ekspr. iz te moke ne bo kruha prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega rezultata; star. v življenju je večkrat kruha stradal živel v pomanjkanju; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; ekspr. živeti ob kruhu in vodi zelo slabo, v pomanjkanju; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju; ekspr. (belega) kruha je pijan, sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. sprl se je z (belim) kruhom zavrnil je donosen položaj, službo; vznes. trpljenje je moj vsakdanji kruh trpljenja, hudega sem navajen; ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim, neprijetnim delom; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; za lenuha ni kruha len človek ne more pričakovati materialnih dobrin; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
♦ etn. obredni kruh pečen ob krstu, poroki in za določene praznike; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; gobasti kruh z neprožno sredico; pekovski kruh; rel. darovati (pri maši) kruh in vino
1. pečeno živilo iz moke, vode, kvasa: jesti kruh; postregli so s kruhom in vinom; star, suh kruh; zadišalo je po svežem kruhu; kruh s kiselkastim okusom; drobtina kruha; skorja, sredica kruha; dober je kot kruh; tega sem vajen kot (vsakdanjega) kruha / hlebec, štruca kruha; kos kruha / mesila je testo za kruh / kruh vzhaja; peči kruh / knjiž., z oslabljenim pomenom že zgodaj je okusil kruh bridkosti
// tako živilo v obliki hlebca, štruce: odlomiti kos, krajec kruha; dobro zapečen kruh / bel(i), črn(i) kruh; Grahamov kruh; koruzni, rženi kruh; mlečni, oljnati kruh; kruh iz ajdove moke / (pletena) košarica za kruh / rezati kruh na kose, rezine / pog.: četrt kruha, prosim; kupiti več kruhov
// kos, odrezan od hlebca, štruce: nadrobiti kruh v mleko; namazati kruh z maslom; na kruh je dal sir / pog. pojedel je tri kruhe
2. ekspr. pridelek, navadno žitni: toča je uničila ves kruh / letos bo dosti kruha / zemlja je rodila slab kruh
3. ekspr. delo, zaposlitev, ki daje zlasti materialne dobrine: za vse ne bo kruha; upal je, da bo dobil kruh; imeti, izgubiti (dober, slab) kruh; dolgo je iskal kruha / tovarna daje kruh veliko ljudem / končno je prišel h kruhu / biti, priti ob kruh; šel je v tujino za kruhom
// s prilastkom delo, poklic sploh: opustil je kmečki kruh; rudarskega kruha ne zmore več; slab pisateljski kruh / pomagal mu je do gosposkega kruha
4. ekspr. (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine: truditi se za kruh; borba, skrb za (vsakdanji) kruh / kruh si je služil s kmetovanjem / pri hiši je veliko kruha / to delo je njegov kruh
● kruh se je lepo dvignil vzhajal; ekspr. iz te moke ne bo kruha prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega rezultata; star. v življenju je večkrat kruha stradal živel v pomanjkanju; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; ekspr. živeti ob kruhu in vodi zelo slabo, v pomanjkanju; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju; ekspr. (belega) kruha je pijan, sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. sprl se je z (belim) kruhom zavrnil je donosen položaj, službo; vznes. trpljenje je moj vsakdanji kruh trpljenja, hudega sem navajen; ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim, neprijetnim delom; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; za lenuha ni kruha len človek ne more pričakovati materialnih dobrin; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
♦ etn. obredni kruh pečen ob krstu, poroki in za določene praznike; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; gobasti kruh z neprožno sredico; pekovski kruh; rel. darovati (pri maši) kruh in vino
SSKJ²
paríški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Pariz: pariški prebivalci; stare pariške ulice / odpeljali so se na pariško razstavo / pariška moda
♦ agr. pariška grofica podolgovata zimska hruška z mehkim in sladkim mesom; gastr. pariški zrezek pariško paniran zrezek; pariška salama salama večjega premera s podobnim nadevom, kot ga ima hrenovka, in z manjšimi koščki slanine; zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871
nanašajoč se na Pariz: pariški prebivalci; stare pariške ulice / odpeljali so se na pariško razstavo / pariška moda
♦ agr. pariška grofica podolgovata zimska hruška z mehkim in sladkim mesom; gastr. pariški zrezek pariško paniran zrezek; pariška salama salama večjega premera s podobnim nadevom, kot ga ima hrenovka, in z manjšimi koščki slanine; zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871
- paríško prisl.:
pariško se oblači; pariško modra barva barva, podobna barvi plavice
♦ gastr. pariško panirati obdajati živilo pred cvrtjem s plastjo moke in stepenega jajca; sam.:, pog. prosim pet dek pariške pet dekagramov pariške salame
SSKJ²
pritísk -a m (ȋ)
1. glagolnik od pritisniti ali pritiskati:
a) ta svinčnik že ob manjšem pritisku dela vidno črto; ob pritisku na tipko se zasliši ton; ustaviti kri s pritiskom na krvavečo žilo; poškodba zaradi pritiska ali udarca / pritisk na prizadeto mesto je zelo boleč
b) pritisk tekočine na stene posode; jez ni vzdržal pritiska vode
c) pritisk Slovanov proti zahodu
č) močen pritisk krvi v glavo
d) na njegovo odločitev je vplival očetov pritisk; odstopil je na pritisk javnega mnenja; s silo, pritiskom ukrotiti koga; moralni, politični pritisk
2. sila, ki deluje na kaj: pritisk na steno je popustil; na kamnine je deloval bočni pritisk; močen pritisk je dvignil zemeljsko skorjo; notranji, zunanji pritisk
// sila na enoto površine; tlak1: pritisk narašča, pada; meriti pritisk; majhen, velik pritisk / pritisk znaša 1.020 milibarov; kontrolirati pritisk v avtomobilskih gumah; nizek zračni pritisk; pritisk olja v motorju / lonec na (zvišani) pritisk lonec, v katerem se pod zvišanim tlakom živilo hitro skuha / plin (v posodi) je pod pritiskom tlak plina (v posodi) je večji kot zunanji (zračni) tlak; pod pritiskom vbrizgati maso v kalupe
3. nav. ekspr. kar nastane kot posledica izražanja volje, zahteve, da kdo uresniči, česar noče, ne želi: pritisk v deželi je vedno hujši; upirati se gospodarskemu, raznarodovalnemu pritisku; otresti se tujega pritiska / publ. izvajati, zaostrovati pritisk v družbi / živeti pod pritiskom
// stanje velike duševne napetosti: pritisk v njem je popustil, se je stopnjeval / biti pod velikim čustvenim pritiskom
● pog. voda ima danes majhen pritisk zaradi nizkega tlaka vode v vodovodni cevi slabo teče iz pipe, cevi
♦ ekon. pritisk na cene; med. krvni pritisk pritisk krvi na stene žil in srca; metal. varjenje s pritiskom; meteor. greben visokega zračnega pritiska slabi; šah. pritisk na kraljevo krilo; teh. osni pritisk sila, s katero pritiskata kolesi vozila z isto osjo zaradi teže navzdol
1. glagolnik od pritisniti ali pritiskati:
a) ta svinčnik že ob manjšem pritisku dela vidno črto; ob pritisku na tipko se zasliši ton; ustaviti kri s pritiskom na krvavečo žilo; poškodba zaradi pritiska ali udarca / pritisk na prizadeto mesto je zelo boleč
b) pritisk tekočine na stene posode; jez ni vzdržal pritiska vode
c) pritisk Slovanov proti zahodu
č) močen pritisk krvi v glavo
d) na njegovo odločitev je vplival očetov pritisk; odstopil je na pritisk javnega mnenja; s silo, pritiskom ukrotiti koga; moralni, politični pritisk
2. sila, ki deluje na kaj: pritisk na steno je popustil; na kamnine je deloval bočni pritisk; močen pritisk je dvignil zemeljsko skorjo; notranji, zunanji pritisk
// sila na enoto površine; tlak1: pritisk narašča, pada; meriti pritisk; majhen, velik pritisk / pritisk znaša 1.020 milibarov; kontrolirati pritisk v avtomobilskih gumah; nizek zračni pritisk; pritisk olja v motorju / lonec na (zvišani) pritisk lonec, v katerem se pod zvišanim tlakom živilo hitro skuha / plin (v posodi) je pod pritiskom tlak plina (v posodi) je večji kot zunanji (zračni) tlak; pod pritiskom vbrizgati maso v kalupe
3. nav. ekspr. kar nastane kot posledica izražanja volje, zahteve, da kdo uresniči, česar noče, ne želi: pritisk v deželi je vedno hujši; upirati se gospodarskemu, raznarodovalnemu pritisku; otresti se tujega pritiska / publ. izvajati, zaostrovati pritisk v družbi / živeti pod pritiskom
// stanje velike duševne napetosti: pritisk v njem je popustil, se je stopnjeval / biti pod velikim čustvenim pritiskom
● pog. voda ima danes majhen pritisk zaradi nizkega tlaka vode v vodovodni cevi slabo teče iz pipe, cevi
♦ ekon. pritisk na cene; med. krvni pritisk pritisk krvi na stene žil in srca; metal. varjenje s pritiskom; meteor. greben visokega zračnega pritiska slabi; šah. pritisk na kraljevo krilo; teh. osni pritisk sila, s katero pritiskata kolesi vozila z isto osjo zaradi teže navzdol
SSKJ²
zvíšati -am dov. (ȋ)
1. narediti kaj višje: zvišati jez / svetla barva stropa prostor optično zviša / zvišati glas
2. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: zvišati cene, pristojbine, štipendije / zvišati tlak v kotlu
♦ glasb. zvišati intonacijo za polton
1. narediti kaj višje: zvišati jez / svetla barva stropa prostor optično zviša / zvišati glas
2. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: zvišati cene, pristojbine, štipendije / zvišati tlak v kotlu
♦ glasb. zvišati intonacijo za polton
- zvíšati se
postati višji: vodna gladina se je zvišala
// povečati se, zrasti: življenjski stroški so se zelo zvišali
- zvíšan -a -o:
stati na zvišanem delu odra; govoriti z zvišanim glasom; imeti zvišano temperaturo / lonec na zvišan pritisk lonec, v katerem se pod zvišanim tlakom živilo hitro skuha
SSKJ²
biolóški -a -o prid.(ọ̑)
1. nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje; biološka pestrost, raznolikost, raznovrstnost / biološka vrednost beljakovin / biološki proces; biološko stanje, dogajanje / biološki oče; biološki starši; biološka mati; biološke sledi / biološka obdelava odpadkov; biološko čiščenje / biološko orožje pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt
// nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali; ekološki: biološko kmetovanje / biološka pridelava, predelava
// ki je pridelan, predelan na tak način: biološki izdelek, pridelek; cilj zakona je podpora biološki hrani; biološko živilo
1. nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje; biološka pestrost, raznolikost, raznovrstnost / biološka vrednost beljakovin / biološki proces; biološko stanje, dogajanje / biološki oče; biološki starši; biološka mati; biološke sledi / biološka obdelava odpadkov; biološko čiščenje / biološko orožje pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt
// nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali; ekološki: biološko kmetovanje / biološka pridelava, predelava
// ki je pridelan, predelan na tak način: biološki izdelek, pridelek; cilj zakona je podpora biološki hrani; biološko živilo
- biolóško prisl.:
posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko pridelana, primerna hrana
SSKJ²
bíoživílo in bío živílo -a s (ȋ-í)
živilo, pridelano samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: prodajalna, trgovina z bioživili; kakovost bioživil
živilo, pridelano samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: prodajalna, trgovina z bioživili; kakovost bioživil
SSKJ²
éko -- prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na ekologija; ekološki: eko turizem in ekoturizem, eko šola in ekošola; so zelo eko
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: eko kmetovanje in ekokmetovanje
// ki je pridelan, predelan na tak način: eko izdelek in ekoizdelek, eko živilo in ekoživilo / eko certifikat in ekocertifikat certifikat, ki potrjuje skladnost s predpisi o ekološki pridelavi, predelavi
1. nanašajoč se na ekologija; ekološki: eko turizem in ekoturizem, eko šola in ekošola; so zelo eko
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: eko kmetovanje in ekokmetovanje
// ki je pridelan, predelan na tak način: eko izdelek in ekoizdelek, eko živilo in ekoživilo / eko certifikat in ekocertifikat certifikat, ki potrjuje skladnost s predpisi o ekološki pridelavi, predelavi
SSKJ²
eko... ali éko... prvi del zloženk (ẹ̑)
1. nanašajoč se na ekologijo; ekološki: ekoturizem in eko turizem, ekošola in eko šola
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: ekokmetovanje in eko kmetovanje
// ki je pridelan, predelan na tak način: ekoproizvod in eko proizvod, ekoživilo in eko živilo
1. nanašajoč se na ekologijo; ekološki: ekoturizem in eko turizem, ekošola in eko šola
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: ekokmetovanje in eko kmetovanje
// ki je pridelan, predelan na tak način: ekoproizvod in eko proizvod, ekoživilo in eko živilo
SSKJ²
ekolóški -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na ekologijo: ekološka ozaveščenost; ekološko društvo, gibanje / ekološki nadzor; ekološki turizem; ekološka sanacija tovarne / ekološki otok manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekspr. ekološka bomba velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje; ekološka katastrofa; ekološka renta renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: ekološka gradnja; ekološka pridelava, predelava; ekološka reja; ekološko kmetijstvo, kmetovanje / ekološka kmetija
// ki je pridelan, predelan na tak način: ekološki izdelek, pridelek; cilj zakona je podpora ekološki hrani; ekološko živilo / ekološki certifikat certifikat, ki potrjuje skladnost s predpisi o ekološki pridelavi, predelavi; ekološki znak znak, ki dokazuje, da je blago, izdelek pridelan, predelan skladno s predpisi o ekološki pridelavi, predelavi; ekološka tržnica tržnica, na kateri se prodajajo ekološki izdelki, pridelki
3. biol. nanašajoč se na okolje, v katerem živi organizem: ekološke razmere; združba rastlin z istimi ekološkimi zahtevami; ekološko skladje v naravi / ekološka amplituda; pren., publ. ekološka struktura komune
1. nanašajoč se na ekologijo: ekološka ozaveščenost; ekološko društvo, gibanje / ekološki nadzor; ekološki turizem; ekološka sanacija tovarne / ekološki otok manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekspr. ekološka bomba velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje; ekološka katastrofa; ekološka renta renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: ekološka gradnja; ekološka pridelava, predelava; ekološka reja; ekološko kmetijstvo, kmetovanje / ekološka kmetija
// ki je pridelan, predelan na tak način: ekološki izdelek, pridelek; cilj zakona je podpora ekološki hrani; ekološko živilo / ekološki certifikat certifikat, ki potrjuje skladnost s predpisi o ekološki pridelavi, predelavi; ekološki znak znak, ki dokazuje, da je blago, izdelek pridelan, predelan skladno s predpisi o ekološki pridelavi, predelavi; ekološka tržnica tržnica, na kateri se prodajajo ekološki izdelki, pridelki
3. biol. nanašajoč se na okolje, v katerem živi organizem: ekološke razmere; združba rastlin z istimi ekološkimi zahtevami; ekološko skladje v naravi / ekološka amplituda; pren., publ. ekološka struktura komune
- ekolóško prisl.:
ekološko pridelana hrana; ekološko sporni projekti
SSKJ²
ékoživílo in éko živílo -a s (ẹ̑-í)
živilo, pridelano, predelano samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: proizvajati ekoživila; ponudba, pridelava ekoživil; predstavljanje, trženje ekoživil
živilo, pridelano, predelano samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: proizvajati ekoživila; ponudba, pridelava ekoživil; predstavljanje, trženje ekoživil
SSKJ²
izvòr -ôra m (ȍ ó) s prilastkom
1. značilnost glede na prvotno pripadnost: raziskovati izvor ameriškega prebivalstva; biti najrazličnejšega narodnostnega izvora; navajati izvor besede / ta rastlina je po izvoru iz osrednje Afrike
// v rodilniku značilnost glede na prvotne sestavine: biti organskega izvora; živilo rastlinskega ali živalskega izvora
// značilnost glede na prednike zlasti s socialnega stališča: zamolčal je svoj izvor; je kmečkega izvora; ugotoviti izvor živali
2. značilnost glede na nastanek: ti običaji imajo svoj izvor v poganstvu / publ., z oslabljenim pomenom nekaj predmetov je po izvoru mlajših je mlajših
3. kar omogoča, pogojuje nastanek, nastajanje česa; vir1: otrok je izvor sreče / ugotoviti izvor bolezni
// kar kaj daje: izdatni izvori toplotne energije
1. značilnost glede na prvotno pripadnost: raziskovati izvor ameriškega prebivalstva; biti najrazličnejšega narodnostnega izvora; navajati izvor besede / ta rastlina je po izvoru iz osrednje Afrike
// v rodilniku značilnost glede na prvotne sestavine: biti organskega izvora; živilo rastlinskega ali živalskega izvora
// značilnost glede na prednike zlasti s socialnega stališča: zamolčal je svoj izvor; je kmečkega izvora; ugotoviti izvor živali
2. značilnost glede na nastanek: ti običaji imajo svoj izvor v poganstvu / publ., z oslabljenim pomenom nekaj predmetov je po izvoru mlajših je mlajših
3. kar omogoča, pogojuje nastanek, nastajanje česa; vir1: otrok je izvor sreče / ugotoviti izvor bolezni
// kar kaj daje: izdatni izvori toplotne energije
SSKJ²
laboratórijski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na laboratorij: laboratorijska posoda; laboratorijska oprema / laboratorijski izvidi, poskusi; laboratorijska analiza, preiskava / obvezne laboratorijske vaje študentov / pretežno laboratorijske znanosti / laboratorijski tehnik
♦ elektr. laboratorijski ampermeter; kem. laboratorijsko steklo steklo, odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; med. laboratorijska žival žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; poskusna žival
nanašajoč se na laboratorij: laboratorijska posoda; laboratorijska oprema / laboratorijski izvidi, poskusi; laboratorijska analiza, preiskava / obvezne laboratorijske vaje študentov / pretežno laboratorijske znanosti / laboratorijski tehnik
♦ elektr. laboratorijski ampermeter; kem. laboratorijsko steklo steklo, odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; med. laboratorijska žival žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; poskusna žival
- laboratórijsko prisl.:
laboratorijsko pregledati živilo; laboratorijsko pridobljena snov
SSKJ²
lônec -nca m (ó)
1. posoda valjaste oblike za kuhanje: lonec drži dva litra; ta lonec pušča; ciniti, vezati lonce; postavi lonec na štedilnik; vse je pojedel in še lonec postrgal; pristaviti lonec krompirja; preluknjan, ubit lonec; trilitrski lonec; lonec z vodo / ekonom lonec ali lonec na (zvišani) pritisk v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha; emajlirani, glinasti, lončeni lonci / lonec mleka
// pog. vsebina lonca: lonec kipi; sam je pojedel ves lonec
2. posoda za okrasne rastline, navadno glinasta: presaditi rastlino v večji lonec; lonci s cvetočimi pelargonijami / cvetlični lonec
● ekspr. ni imela kaj dati v lonec ni imela živeža ne denarja za hrano; ekspr. gledati sosedom v lonec radovedno, vsiljivo zanimati se za njihovo zasebno življenje; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; ekspr. moški s črnim loncem na glavi z visokim trdim klobukom
♦ etn. lonec zbijati otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; fiz. Papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100 °C; geogr. erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; metal. livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine
1. posoda valjaste oblike za kuhanje: lonec drži dva litra; ta lonec pušča; ciniti, vezati lonce; postavi lonec na štedilnik; vse je pojedel in še lonec postrgal; pristaviti lonec krompirja; preluknjan, ubit lonec; trilitrski lonec; lonec z vodo / ekonom lonec ali lonec na (zvišani) pritisk v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha; emajlirani, glinasti, lončeni lonci / lonec mleka
// pog. vsebina lonca: lonec kipi; sam je pojedel ves lonec
2. posoda za okrasne rastline, navadno glinasta: presaditi rastlino v večji lonec; lonci s cvetočimi pelargonijami / cvetlični lonec
● ekspr. ni imela kaj dati v lonec ni imela živeža ne denarja za hrano; ekspr. gledati sosedom v lonec radovedno, vsiljivo zanimati se za njihovo zasebno življenje; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; ekspr. moški s črnim loncem na glavi z visokim trdim klobukom
♦ etn. lonec zbijati otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; fiz. Papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100 °C; geogr. erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; metal. livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine
SSKJ²
pôlnjenje -a [pou̯njenje] s (ó)
1. glagolnik od polniti: polnjenje bazena; polnjenje in praznjenje / polnjenje mleka v papirnato embalažo / polnjenje klobas / stroj za polnjenje / polnjenje akumulatorjev
♦ gastr. vroče polnjenje pri katerem se da, vlije vroča jed, živilo v ogreto posodo, ki se takoj zapre
2. polnilo: odstraniti polnjenje
1. glagolnik od polniti: polnjenje bazena; polnjenje in praznjenje / polnjenje mleka v papirnato embalažo / polnjenje klobas / stroj za polnjenje / polnjenje akumulatorjev
♦ gastr. vroče polnjenje pri katerem se da, vlije vroča jed, živilo v ogreto posodo, ki se takoj zapre
2. polnilo: odstraniti polnjenje
SSKJ²
razgrétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od razgreti: razgretje peči / z razgretjem preprečiti, da bi se živilo pokvarilo
glagolnik od razgreti: razgretje peči / z razgretjem preprečiti, da bi se živilo pokvarilo
SSKJ²
skúhati -am dov. (ú ȗ)
1. narediti hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: dobro skuha zlasti domače jedi; ekspr. še močnika ne zna skuhati nič ne zna skuhati / skuhati kosilo, večerjo / skuhati na mleku, v slani vodi / skuhati na kuhalniku / skuhati na elektriko, plin
// narediti, da postane hrana v vreli vodi (bolj) užitna: skuhati meso, zelenjavo; skuhati v pokriti posodi; v ekonom loncu se živilo hitro skuha / skuhati čaj, kavo / skuhati kaj do mehkega; skuhati jajca (v) mehko, (v) trdo; fižol se je le napol skuhal; krompir se je preveč skuhal / ekspr. skuhala je poln lonec, pa je še zmanjkalo
// dati kaj v vrelo vodo zaradi čiščenja, pranja: perilo je treba še skuhati
2. pripraviti hrano, obrok hrane: nikogar nima, da bi ji skuhal; vsak dan skuha in pospravi / ne ve, kaj bi skuhala; skuhati polento za večerjo; vsak dan skuhajo tisoč kosil / skuhati gostom, za družino / skuhati svinjam
3. pridobiti kaj z delovanjem toplote: skuhati marmelado; skuhati žganje / skuhati oglje
4. ekspr. povzročiti neprijetnosti, težave: boji se, da nam ne bi kaj skuhali; ta bo že kakšno skuhal; vem, kdo je to skuhal / ženski sta mu skuhali nesrečo; skuhati zaroto; precej presenečenj jim je že skuhal
● ekspr. lepo godljo, kašo nam je skuhal povzročil je, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. ne vem, če bo ta kaj pametnega skuhal naredil; ekspr. tisto neverjetno zgodbo o njem so skuhali nevoščljivci so si izmislili; ekspr. kar si je skuhal, naj sam poje sam naj čuti, trpi posledice svojih nepremišljenih dejanj; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje
1. narediti hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: dobro skuha zlasti domače jedi; ekspr. še močnika ne zna skuhati nič ne zna skuhati / skuhati kosilo, večerjo / skuhati na mleku, v slani vodi / skuhati na kuhalniku / skuhati na elektriko, plin
// narediti, da postane hrana v vreli vodi (bolj) užitna: skuhati meso, zelenjavo; skuhati v pokriti posodi; v ekonom loncu se živilo hitro skuha / skuhati čaj, kavo / skuhati kaj do mehkega; skuhati jajca (v) mehko, (v) trdo; fižol se je le napol skuhal; krompir se je preveč skuhal / ekspr. skuhala je poln lonec, pa je še zmanjkalo
// dati kaj v vrelo vodo zaradi čiščenja, pranja: perilo je treba še skuhati
2. pripraviti hrano, obrok hrane: nikogar nima, da bi ji skuhal; vsak dan skuha in pospravi / ne ve, kaj bi skuhala; skuhati polento za večerjo; vsak dan skuhajo tisoč kosil / skuhati gostom, za družino / skuhati svinjam
3. pridobiti kaj z delovanjem toplote: skuhati marmelado; skuhati žganje / skuhati oglje
4. ekspr. povzročiti neprijetnosti, težave: boji se, da nam ne bi kaj skuhali; ta bo že kakšno skuhal; vem, kdo je to skuhal / ženski sta mu skuhali nesrečo; skuhati zaroto; precej presenečenj jim je že skuhal
● ekspr. lepo godljo, kašo nam je skuhal povzročil je, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. ne vem, če bo ta kaj pametnega skuhal naredil; ekspr. tisto neverjetno zgodbo o njem so skuhali nevoščljivci so si izmislili; ekspr. kar si je skuhal, naj sam poje sam naj čuti, trpi posledice svojih nepremišljenih dejanj; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje
- skúhati se ekspr.
1. nastati, razviti se: kdo ve, kaj se bo še skuhalo; le kje se je skuhal ta načrt; iz tega se lahko skuha nesreča, prepir / da bi le prišli do koče, preden se bo kaj skuhalo preden se bo vreme poslabšalo / to se je skuhalo v njegovi glavi to si je on izmislil
2. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: v tem prostoru se bodo ljudje skuhali; če bom še dolgo tu, se bom skuhal / v taki obleki se boš skuhal ti bo prevroče
- skúhan -a -o:
skuhan krompir; juha je skuhana; za večerjo je že vse skuhano; na mleku skuhana kaša; čaj je bil hitro skuhan; premalo skuhan riž
SSKJ²
sójin -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sojo: sojin grm / sojino zrno / sojina moka; sojino olje; sojino mleko / sojin sir siru podobno živilo iz sesirjenega sojinega mleka, ki se uporablja zlasti v vzhodnoazijski in vegetarijanski kuhinji / sojina omaka omaka iz sojinih zrn, soli, vode, ki se uporablja kot začimba, zlasti v vzhodnoazijski kuhinji
nanašajoč se na sojo: sojin grm / sojino zrno / sojina moka; sojino olje; sojino mleko / sojin sir siru podobno živilo iz sesirjenega sojinega mleka, ki se uporablja zlasti v vzhodnoazijski in vegetarijanski kuhinji / sojina omaka omaka iz sojinih zrn, soli, vode, ki se uporablja kot začimba, zlasti v vzhodnoazijski kuhinji
SSKJ²
tlák1 -a m (ȃ)
sila na enoto površine: tlak narašča, pada; meriti tlak; majhen, velik tlak; nizek, visok, zvišan tlak; povečanje, sprememba tlaka / zračni tlak; tlak olja v motorju; tlak plina, tekočine, vode; tlak v kotlu, posodi / lonec na (zvišani) tlak lonec, v katerem se pod zvišanim tlakom živilo hitro skuha / plin (v posodi) je pod tlakom tlak plina (v posodi) je večji kot zunanji (zračni) tlak; pod tlakom vbrizgati maso v kalupe
♦ bot. koreninski tlak sila, s katero potiska korenina vodo v steblo; fiz. hidrostatični tlak; delni ali parcialni tlak posameznega plina v zmesi plinov; fiz., kem. osmotski tlak; fiz., teh. obremenitev na tlak; glasb. zvočni tlak merjen po frekvenci in jakosti zračnih tresljajev; med. krvni tlak; meteor. območje visokega zračnega tlaka; strojn. kritični tlak pri katerem doseže plin med ekspanzijo zvočno hitrost; teh. delovni tlak ki ga mora imeti plin za delovanje naprave, priprave
sila na enoto površine: tlak narašča, pada; meriti tlak; majhen, velik tlak; nizek, visok, zvišan tlak; povečanje, sprememba tlaka / zračni tlak; tlak olja v motorju; tlak plina, tekočine, vode; tlak v kotlu, posodi / lonec na (zvišani) tlak lonec, v katerem se pod zvišanim tlakom živilo hitro skuha / plin (v posodi) je pod tlakom tlak plina (v posodi) je večji kot zunanji (zračni) tlak; pod tlakom vbrizgati maso v kalupe
♦ bot. koreninski tlak sila, s katero potiska korenina vodo v steblo; fiz. hidrostatični tlak; delni ali parcialni tlak posameznega plina v zmesi plinov; fiz., kem. osmotski tlak; fiz., teh. obremenitev na tlak; glasb. zvočni tlak merjen po frekvenci in jakosti zračnih tresljajev; med. krvni tlak; meteor. območje visokega zračnega tlaka; strojn. kritični tlak pri katerem doseže plin med ekspanzijo zvočno hitrost; teh. delovni tlak ki ga mora imeti plin za delovanje naprave, priprave
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 58
Dostopnost