Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]
    1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
    2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dietétični dietétična dietétično pridevnik [dijetétični]
    2. ki se uporablja pri dieti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. diätetisch iz ↑dietetika
Celotno geslo eSSKJ
nèživílo nèživíla samostalnik srednjega spola [nèživílo]
    navadno v množini izdelek, ki se ne uporablja za prehrano ljudi
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑živilo
Celotno geslo eSSKJ
tofú tofúja samostalnik moškega spola [tofú]
    siru podobno živilo iz sesirjenega sojinega mleka
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. tofu in jap. tōfu iz kit. doufu, iz dou ‛fižol’ + fu ‛kisan, fermentiran’
Celotno geslo eSSKJ
žárkost žárkosti samostalnik ženskega spola [žárkost]
    lastnost maščobe ali živila, izdelka, ki maščobo vsebuje, da je zaradi pokvarjenosti neprijetnega vonja in grenkega, rahlo pekočega okusa
ETIMOLOGIJA: ↑žarek

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
alêrgik -a m (é)
alergičen človek: živilo je primerno tudi za alergike; hudi alergiki; alergik na cvetni prah
SSKJ²
alergogén -a -o prid. (ẹ̑)
ki povzroča alergijo: alergogeni cvetni prah v zraku; alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo
SSKJ²
biolóški -a -o prid.(ọ̑)
1. nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje; biološka pestrost, raznolikost, raznovrstnost / biološka vrednost beljakovin / biološki proces; biološko stanje, dogajanje / biološki oče; biološki starši; biološka mati; biološke sledi / biološka obdelava odpadkov; biološko čiščenje / biološko orožje pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt
// nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali; ekološki: biološko kmetovanje / biološka pridelava, predelava
// ki je pridelan, predelan na tak način: biološki izdelek, pridelek; cilj zakona je podpora biološki hrani; biološko živilo
    biolóško prisl.:
    posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko pridelana, primerna hrana
SSKJ²
bíoživílo in bío živílo -a s (ȋ-í)
živilo, pridelano samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: prodajalna, trgovina z bioživili; kakovost bioživil
SSKJ²
denaturírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. kem. z dodajanjem primesi napraviti kako živilo za človeka neužitno: denaturirati alkohol, sladkor
2. knjiž. spremeniti prvotno, naravno podobo: denaturirati pokrajino
    denaturíran -a -o:
    denaturiran špirit; denaturirana narava; denaturirana sol
SSKJ²
éko -- prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na ekologija; ekološki: eko turizem in ekoturizem, eko šola in ekošola; so zelo eko
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: eko kmetovanje in ekokmetovanje
// ki je pridelan, predelan na tak način: eko izdelek in ekoizdelek, eko živilo in ekoživilo / eko certifikat in ekocertifikat certifikat, ki potrjuje skladnost s predpisi o ekološki pridelavi, predelavi
SSKJ²
eko... ali éko... prvi del zloženk (ẹ̑)
1. nanašajoč se na ekologijo; ekološki: ekoturizem in eko turizem, ekošola in eko šola
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: ekokmetovanje in eko kmetovanje
// ki je pridelan, predelan na tak način: ekoproizvod in eko proizvod, ekoživilo in eko živilo
SSKJ²
ekolóški -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na ekologijo: ekološka ozaveščenost; ekološko društvo, gibanje / ekološki nadzor; ekološki turizem; ekološka sanacija tovarne / ekološki otok manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekspr. ekološka bomba velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje; ekološka katastrofa; ekološka renta renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: ekološka gradnja; ekološka pridelava, predelava; ekološka reja; ekološko kmetijstvo, kmetovanje / ekološka kmetija
// ki je pridelan, predelan na tak način: ekološki izdelek, pridelek; cilj zakona je podpora ekološki hrani; ekološko živilo / ekološki certifikat certifikat, ki potrjuje skladnost s predpisi o ekološki pridelavi, predelavi; ekološki znak znak, ki dokazuje, da je blago, izdelek pridelan, predelan skladno s predpisi o ekološki pridelavi, predelavi; ekološka tržnica tržnica, na kateri se prodajajo ekološki izdelki, pridelki
3. biol. nanašajoč se na okolje, v katerem živi organizem: ekološke razmere; združba rastlin z istimi ekološkimi zahtevami; ekološko skladje v naravi / ekološka amplituda; pren., publ. ekološka struktura komune
    ekolóško prisl.:
    ekološko pridelana hrana; ekološko sporni projekti
SSKJ²
ekonóm2 -- v prid. rabi (ọ̑)
v zvezi ekonom lonec lonec, v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo skuha hitro: kuhati juho v ekonom loncu; prednosti sodobnih ekonom loncev; ventili ekonom lonca
SSKJ²
ékoživílo in éko živílo -a s (ẹ̑-í)
živilo, pridelano, predelano samo z naravnimi in naravi prijaznimi postopki in materiali: proizvajati ekoživila; ponudba, pridelava ekoživil; predstavljanje, trženje ekoživil
SSKJ²
hranílo -a s (í)
snov, ki je potrebna za rast in obstoj organizma: beljakovine, maščobe, sladkor so hranila
// hrana, živilo: tovarna hranil
SSKJ²
izvòr -ôra m (ȍ ó) s prilastkom
1. značilnost glede na prvotno pripadnost: raziskovati izvor ameriškega prebivalstva; biti najrazličnejšega narodnostnega izvora; navajati izvor besede / ta rastlina je po izvoru iz osrednje Afrike
// v rodilniku značilnost glede na prvotne sestavine: biti organskega izvora; živilo rastlinskega ali živalskega izvora
// značilnost glede na prednike zlasti s socialnega stališča: zamolčal je svoj izvor; je kmečkega izvora; ugotoviti izvor živali
2. značilnost glede na nastanek: ti običaji imajo svoj izvor v poganstvu / publ., z oslabljenim pomenom nekaj predmetov je po izvoru mlajših je mlajših
3. kar omogoča, pogojuje nastanek, nastajanje česa; vir1: otrok je izvor sreče / ugotoviti izvor bolezni
// kar kaj daje: izdatni izvori toplotne energije
SSKJ²
jéd -í ž, daj., mest. ed. jédi (ẹ̑)
1. živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki: vsaka jed mu tekne; kuhati, pripravljati, servirati jedi; gosta, neslana, okusna, dobro zabeljena jed; žganci so njegova najljubša jed / mesne, mlečne, zelenjavne jedi / na razpolago so gotove jedi že pripravljene; postreči s hladnimi jedmi ki se jedo nekuhane ali ohlajene; kmečka jed preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih; narodna jed značilna za kak narod, kako območje; obredna jed ki je v navadi ob določeni priložnosti, včasih s simbolnim pomenom; samostojna jed ki se jé brez drugih jedi; jed na žlico tekoča jed, navadno iz več vrst živil, ki se jé z žlico; jedi po naročilu ki se pripravijo sorazmerno hitro, če jih gost naroči
♦ gastr. glavna jed najizdatnejši del kosila ali večerje; začetna jed prva jed na meniju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo; predjed; rel. postna jed ki se sme jesti tudi na postne dni
// ed. kar se jé, jedi: skrbeti za jed in pijačo; madeži od jedi / jed mu je obležala v želodcu / dolgo vzdrži brez jedi hrane; ljubi dobro jed
2. ed. uživanje hrane, jedi: siliti k jedi; brati pri jedi; zmernost v jedi; piti med jedjo / jemati zdravilo po jedi, pred jedjo
● nižje pog. nazaj se držati pri jedi jesti manj, kot si kdo želi; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki
SSKJ²
jedílo -a s (í)
nav. mn., knjiž. živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki; jed: pripravlja dobra jedila; izbrana, okusna jedila; vrsta jedil / hladna in topla jedila / star. Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) hrane
♦ rel. blagoslov(itev) velikonočnih jedil blagoslovitev gnjati, pirhov, hrena in potice, ki se pripravijo za veliko noč
SSKJ²
jestvína -e ž (í)
nav. mn. živilo, ki se uporablja za jed: diši po jestvinah; košara z jestvinami in pijačo / hladne jestvine jedi; trgovina z jestvinami z živili
Število zadetkov: 120