Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
seménski tudi sémenski -a -o prid. (ẹ̑; ẹ́) nanašajoč se na seme: semenski ovoj; semenska vlakna / semensko olje olje iz semen oljnih rastlin
// pridelovati semenski krompir; semenska pšenica / semenski okoliš
♦ agr. semenski plašč tkivo, ki navadno obdaja semensko zasnovo ali tudi seme; anat. semenska celica semenčica; semenska žleza parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod; biol. semenska tekočina izloček prostate in drugih žlez, ki omogoča gibanje semenčic; bot. semenska zasnova organ, iz katerega nastane seme; gozd. semenska plantaža plantaža cepljenih gozdnih dreves za pridobivanje semena; zool. semenska vrečka organ samic nekaterih živali, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice
SSKJ
slínavka -e ž (í) anat. žleza v ustih, ki izloča slino: preiskovati slinavke; vnetje slinavk; slinavke in sluzne žleze / obušesna, podčeljustna slinavka / ustna slinavka
// v zvezi trebušna slinavka za želodcem ležeča žleza, ki izloča prebavni sok in hormone: obolenje trebušne slinavke
♦ bot. slinavka užitna goba z rjavkastim ali rumenkastim klobukom in drobnimi zrnci na betu, Suillus granulatus; vet. slinavka in parkljevka nalezljiva virusna bolezen z mehurjastimi izpuščaji v gobcu, na parkljih in vimenu
SSKJ
slúzen -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sluz: sluzen ovoj; sluzna prevleka / redko sluzna riba sluzasta
♦ anat. sluzna žleza žleza, ki izloča sluz
SSKJ
smráden -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na smrad: smradno dno kanala / smradno ozračje
♦ zool. smradna žleza smradnica
SSKJ
smrádnica -e ž (ȃ) zool. žleza nekaterih živali, ki izloča smrdljivo snov
SSKJ
sólzen tudi solzán sólzna -o tudi -ó [u̯z] prid. (ọ́ ȃ ọ́) 
  1. 1. nanašajoč se na solzo: solzne sestavine / solzna tekočina / solzen obraz; brisati si solzne oči / solzna se je poslovila; solzen od veselja; biti solzen zaradi močnega vetra
    ♦     anat. solzni mešiček razširjeni del solznega izvodila ob nosu; solzna žleza; solzna izvodila; solzno jezerce jamica ob nosnem delu očesa
  2. 2. ki izraža čustveno prizadetost, žalost kot pri joku: odgovoriti s solznim glasom
    ●     pesn. solzni biseri na trepalnicah solze; šalj. film je deloval zlasti na solzne mešičke ob gledanju filma so ljudje jokali od ganjenosti; šalj. saj to je pravi solzni potop jok z mnogo solz; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; ekspr. že pred letom dni je zapustil solzno dolino je umrl; knjiž. poslušali so s solzno mislijo v srcu žalostni
SSKJ
solzílo -a [u̯z] s (í) nav. mn., anat. solzna žleza s solznimi izvodili
SSKJ
sólznica -e [u̯z] ž (ọ̑) anat. solzna žleza: solznice stalno vlažijo oči / žleza solznica
♦ anat. parna kost nosu pri očesni votlini s solzovodom; arheol. posodica za shranjevanje dišav
SSKJ
spôlen -lna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na spol: spolni razvoj; spolne razlike; spolna zrelost / spolni nagon; spolni organi rastlin, živali; moški spolni ud; spolna nezmožnost / spolni odnosi; spolna ljubezen; spolna morala, vzgoja
♦ biol. spolni hormoni hormoni, ki usmerjajo razvoj in delovanje spolnih žlez; spolni rod spolno se plodeča generacija pri rastlinah in živalih s prerodom; spolni znaki znaki, pojavi, po katerih se razlikujejo med seboj pripadniki iste vrste glede na spol; moška, ženska spolna celica; spolna žleza del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; spolno razmnoževanje razmnoževanje z oploditvijo; med. spolne bolezni nalezljive bolezni, ki se večinoma prenašajo s spolnimi odnosi
    spôlno prisl.: spolno dozoreti; spolno hladen; spolno nerazvite samice pri čebelah; spolno nezmožen moški; biti spolno normalen
    ♦     biol. spolno se razmnoževati
SSKJ
strúma -e ž (ū) med. bolezensko povečana žleza ščitnica, golša: imeti strumo / maligna struma
SSKJ
strúpen -pna -o prid. (ȗ) 
  1. 1. nanašajoč se na strup: strupne sestavine
    ♦     anat. strupni zob strupnik; strupna žleza strupnica
  2. 2. zastar. strupén: strupna tekočina
SSKJ
strúpnica -e ž (ȗ) anat. žleza, ki izloča strup: strupnika sta povezana s strupnico; strupnica kače / žleza strupnica
SSKJ
ščíten -tna -o prid. (ȋ) ki ščiti: ščitni zid / ščitni ovitek; ščitni trak trak, ki ščiti robove hlač, kril; ščitna očala zaščitna očala
♦ anat. ščitna žleza ščitnica
SSKJ
ščítnica -e ž (ȋ) anat. žleza z notranjim izločanjem v vratu pod ščitastim hrustancem: bolezensko povečana ščitnica; motnje v delovanju ščitnice
SSKJ
téstis -a m (ẹ̑) nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja semenčice, moška spolna žleza: vnetje testisov
SSKJ
trebúšen1 -šna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na trebuh: trebušna stran telesa / trebušni organi; trebušne mišice; trebušna votlina votlina, v kateri so prebavni organi
// trebušni ples ples, pri katerem se ritmično premikajo zlasti trebuh, boki
♦ anat. trebušna mrena mrena, ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; (trebušna) prepona mišična pregrada med prsno in trebušno votlino; trebušna slinavka za želodcem ležeča žleza, ki izloča prebavni sok in hormone; med. trebušni tifus bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju; trebušno dihanje dihanje, pri katerem se širi in krči trebušna prepona; zool. trebušna plavut parna plavut pri ribah, ležeča na trebuhu; trebušna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče
SSKJ
tŕtičen -čna -o prid. (ŕ) nanašajoč se na trtica1: trtični del hrbtenice / trtična vretenca
♦ anat. trtična kost trtica; zool. trtična žleza kožna žleza ob trtici ptic, zlasti vodnih, ki izloča maščobo za mazanje perja
SSKJ
víme -na s (í) 
  1. 1. mlečna žleza v dimljah samic nekaterih kopitarjev, zlasti prežvekovalcev: teliček, žrebiček sesa iz vimena; kozje, kravje vime; nabreklo, težko vime; vime, polno mleka; vime z velikimi seski; umivanje vimena / krava že dela vime vime se ji napenja pred porodom; krava ima tele pod vimenom doji; jagnje od vimena ki še sesa
    // redko mlečne žleze samic sesalcev: mačka ima vime na prsih in trebuhu; vime psice
  2. 2. nizko dojka: ženska si je razkrila vimena
    ♦     bot. ovčje vime užitna luknjičasta goba s sivo rumenkastim, navadno nepravilno nagubanim klobukom in kratkim betom, Albatrellus ovinus; vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko
SSKJ
vóskoven in voskóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na vosek: voskovni ostržki
♦ čeb. voskovna žleza; voskovno ogledalo vsak od štirih parov gladkih, prozornih ploščic na tretjem do šestem trebušnem obročku čebel, pod katerim so voskovne žleze
SSKJ
znôjen in znójen -jna -o prid. (ó; ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na znoj: znojne kaplje / bil je vroč in znojen od strahu; obrisati si znojne roke; znojno čelo
    ♦     anat. znojna žleza znojnica
  2. 2. knjiž. ki povzroča, da se kdo znoji: zbudil se je iz znojnih sanj; opravljati znojno delo
Število zadetkov: 65