Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
žrébec -bca m (ẹ́) 
  1. 1. odrasel samec konja: vpreči, zajahati žrebca; rezgetanje žrebcev
    ♦     vet. arabski žrebec; plemenski žrebec
  2. 2. ekspr. mlad, postaven, poželjiv moški: fant je pravi žrebec
SSKJ
nèugnán -a -o prid. (ȅ-á) 
  1. 1. ki se ne da ugnati, obvladati: po dvorišču so se podili neugnani otroci; po temperamentu je neugnan / ekspr. vesela, neugnana mladost / redko neugnan žrebec divji, neukročen
  2. 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dela z neugnano vztrajnostjo; neugnana želja po sreči / neugnana opravljivka je velika, huda
    ●     ekspr. bali so se njenega neugnanega jezika opravljanja, obrekovanja; ekspr. pri delu je neugnan zelo priden, prizadeven
    nèugnáno prisl.: neugnano se igrati, plesati
SSKJ
kopitljáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. nav. ekspr. nekoliko kopitati: konj je nemirno kopitljal na cesti / rjavec hrza in kopitlja z zadnjimi nogami
    // pobrcavati, brcati: dojenček je veselo kopitljal z nogami
  2. 2. stopicati, drobiti: otrok kopitlja zraven očeta; žrebec je poslušno kopitljal za svojim gospodarjem
SSKJ
nèukrotljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 
  1. 1. ki se ne da ukrotiti: neukrotljiv tiger, žrebec / ekspr. ti otroci so neukrotljivi
    // nav. ekspr. ki se ne da obvladati, premagati: neukrotljiv pohlep; mučila ga je neukrotljiva radovednost
  2. 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: popadel ga je neukrotljiv smeh; neukrotljiva jeza
    nèukrotljívo prisl.: neukrotljivo se boriti; govorila je kar naprej, neukrotljivo
SSKJ
oplemeníti -ím dov., opleménil (ī í) 
  1. 1. vet. oploditi: žrebec oplemeni kobilo; oplemeniti svinje
  2. 2. zastar. oplemenititi: oplemeniti svoj okus
    oplemenjèn -êna -o: oplemenjena kobila
SSKJ
plóden1 -dna -o prid., plódnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. sposoben (o)ploditve: žrebec je ploden; plodna samica; nekatere opice so plodne vse leto
    ♦     med. plodna doba ženske
    // sposoben imeti veliko potomcev: zajec je plodna žival / ekspr. nisem vedel, da si tako ploden / ekspr. ploden zakon
  2. 2. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin; rodoviten: plodna zemlja; pren., ekspr. plodna tla za razcvet praznoverja
    ●     knjiž., ekspr. njegov nasvet je padel na plodna tla je bil upoštevan, uspešen
  3. 3. nav. ekspr. ki veliko dela, ustvarja, zlasti na umetniškem področju: ploden pisatelj, slikar; ploden znanstvenik
  4. 4. nav. ekspr. ki da (pričakovan) uspeh, rezultat: plodna razprava; srečanje državnikov je bilo zelo plodno
    // ki prinaša uspeh, korist v kaki dejavnosti: ploden izum / plodna misel
SSKJ
pŕhati -am nedov. (r̄) 
  1. 1. s silo izpuščati (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastajajo kratki, ostri glasovi: konji rezgetajo in prhajo; splaval je iz globine in prhal; razposajeno so tolkli po vodi in prhali; med govorjenjem je prhal okoli sebe; prhati predse; prhal je kot mlad žrebec / ekspr. kar prhal je od smeha / preh. prhati pene iz ust
  2. 2. umivati s prho: prhati otroka; vsak večer se prha
    // z razpršeno tekočino močiti, vlažiti: prhati rastlino; prhati s kemičnimi sredstvi
  3. 3. brizgati v razpršenih kapljicah: vrelci tople vode so prhali v zrak
    ●     redko kokoši prestrašeno prhajo na vse strani mahajoč s perutnicami tekajo; redko prhati po zraku zelo hitro, slišno letati, švigati
    prháje: sopihaje in prhaje je lezel iz vode
    prhajóč -a -e: prhajoč se umivati; prhajoči konji
SSKJ
zapŕhati -am dov. (r̄) 
  1. 1. večkrat prhniti: v hlevu je zaprhal konj; žrebec je od vznemirjenja zaprhal
  2. 2. ekspr. prhajoč reči: umakni se, je jezno zaprhal
    ●     redko kokoš je zaprhala zaprhutala
SSKJ
zaskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑) 
  1. 1. skočiti, dvigniti se na koga v položaj, ki omogoča paritev: žrebec zaskoči kobilo / vulg. zaskočiti žensko
  2. 2. star. nepričakovano komu zastaviti pot, napasti koga: v gozdu ga zaskočijo razbojniki; zaskočiti sovražno vojsko / zaskočiti koga izza plota
  3. 3. star. nepričakovano skočiti na koga, napasti koga: zver zaskoči svoj plen
  4. 4. star. prevzeti, obiti: zaskoči ga obup, trudnost
  5. 5. zastar. presenetiti: zaskočiti koga z izjavo, novico / na poti jih je zaskočila noč
    zaskočíti se 
    1. 1. pri premiku se nepravilno zatakniti za kak drug del in v tem položaju ostati: ključavnica, sprožilec se zaskoči / naboj v puški se zaskoči / vrata avtomobila so se zaskočila / redko vaba je pojedena, vendar se past ni zaskočila se ni sprožila
    2. 2. ekspr. pri skakanju zaiti v nevaren, brezizhoden položaj: pastir je rešil kozo, ki se je zaskočila
    zaskóčen -a -o: zaskočena kobila; stikalo je zaskočeno
SSKJ
celák -a m (á) 
  1. 1. redko žrebec: par iskrih celakov
  2. 2. nekdaj celozemljak
SSKJ
cepêtec -tca m (é) nar. dolenjsko, šalj. spolna razdraženost, poželenje: samo pogledal jo je, pa ga je prijel cepetec; če jo drži tak cepetec za moškim, pa naj se omoži / žrebec besni od cepetca
♦ bot. gozdna rastlina z močno dišečimi belimi cveti; dvolistni vimenjak
SSKJ
licencírati -am dov. in nedov. (ȋ) šport. uradno izjaviti, da je kaj za določen namen primerno, ustrezno, potrditi: licencirati dirkalno progo
♦ vet. licencirati bika, merjasca po komisijskem ogledu izjaviti, da je primeren, ustrezen za oplojevanje, potrditi
    licencíran -a -o: žrebec je bil licenciran v Franciji / licencirani avtomobilski dirkači dirkači, ki imajo pogodbo s tovarno, s katere avtomobilom tekmujejo
SSKJ
pleménski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pleme: plemenski poglavar / rodovno-plemenska družba; plemenska skupnost / plemenski bik, žrebec; plemenska krava, svinja; rodovnik plemenske živine
SSKJ
rítniti -em dov. (í ȋ) suniti z zadnjima nogama nazaj: mula je ritnila in skoraj bi ga bila zadela / žrebec ga je ritnil v prsi
SSKJ
skópiti -im, tudi skopíti in skópiti -im dov. (ọ́ ọ̄; ī ọ́) odstraniti spolne žleze: nekaj bikov, žrebcev so določili za pleme, druge pa so skopili / skopiti človeka
    skópljen -a -o: skopljen petelin, žrebec
SSKJ
sôpsti sôpem nedov., sópel in sôpel sôpla (ó) 
  1. 1. težko, glasno dihati: bolnik je stokal in sopel; nadušljivo, razburjeno sopsti; sopel je, kakor da bi mu ležal kamen na prsih; sope kot kovaški meh / razburjen je bil in težko je sopel / počasi je sopel za čredo sopeč šel
    // slišno, globoko dihati: oče je spal in enakomerno sopel; živina je sopla / bik je besno sopel sopihal
    // zastar. dihati: v takem oklepu ni mogoče sopsti; tako je poslušal, da si še sopsti ni upal
  2. 2. ekspr. dajati sopenju podobne glasove: mlini trudno sopejo / v dolini sope tovarna / ladja sope iz pristanišča sopeč plove
  3. 3. preh., knjiž. globoko vdihavati: sopli so morski zrak; s slastjo je sopla vonj prvega cvetja
  4. 4. ekspr. dihati, pihati: starec je sopel v otrple dlani / peč mu je sopla v hrbet oddajala vanj toploto; vročina ji sope v obraz veje
    ●     zastar. vse, kar sope, že spi živi, biva; ekspr. takoj morate iz mesta, je sopla med solzami sopeč govorila
    sopé: sope šepetati
    sopèč -éča -e: vsa upehana in težko sopeč, je sedla k mizi; sopeč žrebec; sopeče prsi; prisl.: sopeče se je dvignil; sopeče vzdihniti
SSKJ
ukrotíti -ím dov., ukrótil (ī í) 
  1. 1. s svojim ravnanjem doseči, da se žival vede mirno, ubogljivo: ukrotiti podivjanega žrebca; psa je lahko ukrotil le s palico / ukrotiti leva, tigra / ekspr. ukrotiti otroka, nagajivca
    // nav. ekspr. s svojim ravnanjem doseči, da se zmanjša
    1. a) stopnja, silovitost pojavljanja: ukrotiti divjanje vode; ogenj, požar se jim je posrečilo ukrotiti šele proti jutru / reko, ki je večkrat poplavljala, so ukrotili z nasipi / ukrotiti inflacijo zaustaviti
    2. b) nasprotovanje koga: ukrotiti nasprotnika; z grožnjami, s tepežem, z zaporom ukrotiti / ukrotiti industrijske mogotce
  2. 2. nav. ekspr. obvladati, zadržati: ukrotiti jezo, nemir, strast; ukrotiti svoje želje / ukrotiti srce; tokrat se ni mogel ukrotiti / komaj je ukrotila smeh / ukrotiti položaj
    ●     žarg. plezalec je ukrotil nevarno steno v nekaj urah preplezal; ekspr. ta učenec bo enačbo hitro ukrotil rešil
    ukrotívši star.: ukrotivši razburjenost, je nadaljeval svoj govor
    ukročèn -êna -o: ukročen lev, žrebec; ukročena strast; z nasipi ukročena reka
SSKJ
žrébček -čka m (ẹ́) 
  1. 1. manjšalnica od žrebec: na tekmi sta nastopila dva žrebčka
  2. 2. ekspr. kobilji mladič moškega spola; žrebiček: kobila ima žrebčka
SSKJ
cebáti -ám [cəb] nedov. (á ȃ) nar. zahodno brcati: žrebec rezgeta in ceba; ves togoten je cebal vola / cebal je kamenčke s koncem čevlja
SSKJ
lipicánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (kobilarno) Lipico: lipicanski žrebec
♦ vet. lipicanska pasma pasma plemenitega (belega) konja za vožnjo in jahanje
Število zadetkov: 25