Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
uskladíti -ím in uskláditi -im dov., uskládil (ī í; á ā) narediti, da kaj poteka, postaja urejeno, skladno: uskladiti delo posameznikov; uskladiti ponudbo in povpraševanje / uskladiti programe prireditev; uskladiti zakon z ustavo / uskladiti čustva in razum
    usklajèn -êna -o in usklájen -a -o: usklajeni gibi; pravilnik je usklajen z zakoni; igra domačega moštva je bila usklajena
SSKJ
ustáva1 -e ž (ȃ) temeljni zakon države: izdati, razglasiti, spremeniti ustavo; členi ustave; dopolnila k ustavi; skladnost zakonov z ustavo / republiška, zvezna ustava; pren. ta Trubarjeva knjiga je bila ustava slovenske protestantske cerkve
♦ jur. ustava najvišji pravni predpis, ki določa temeljna načela in oblike družbene, politične in gospodarske ureditve države; zgod. oktroirana ustava ki jo je razglasil 3. septembra 1931 kralj Aleksander; vidovdanska ustava prva ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izdana 28. junija 1921
SSKJ
ustáven -vna -o prid. (á) nanašajoč se na ustavo, zakon: ustavne spremembe; ustavno dopolnilo / ustavne pravice; ustavna ureditev / ustavna država / ustavni spor spor med najvišjimi državnimi organi o njihovih ustavnih pravicah; ustavni zakon zakon, ki ureja družbena razmerja ustavnega pomena; ustavna monarhija monarhija, v kateri omejuje vladarjevo oblast ustava; ustavno pravo pravo, nanašajoče se na ustavo; ustavno sodišče sodišče, ki ugotavlja skladnost pravnih predpisov z ustavo
SSKJ
ustávnost -i ž (á) 
  1. 1. skladnost z ustavo: presojati ustavnost predpisa, zakona
    ♦     jur. načelo ustavnosti načelo, da je ustava podlaga za pooblastila in meje dejavnosti vseh, tudi najvišjih organov oblasti
  2. 2. ustavna ureditev: uvesti, zaščititi ustavnost; zagovornik ustavnosti
SSKJ
ustavodájen -jna -o prid. (á ā) nanašajoč se na sprejem, spremembo ustave: ustavodajni organ; ustavodajna skupščina
♦ jur. ustavodajna oblast pravica izdati ustavo
SSKJ
uzakóniti -im dov. (ọ̄ ọ̑) 
  1. 1. določiti, utemeljiti z zakonom: uzakoniti kako načelo, pravico; uzakoniti šolsko obveznost / uzakoniti z ustavo
    // z zakonom priznati ali dovoliti: uzakoniti dejansko stanje / uzakoniti novo oblast; uzakoniti vlado
  2. 2. narediti, da postane kaj zakon, obvezno pravilo: uzakoniti nova načela v kolektivu / uzakoniti pisavo
    ♦     jur. uzakoniti zakonski predlog
    uzakónjen -a -o: uzakonjena kazen, pravica; uzakonjena pravila vedenja
    ♦     jur. uzakonjeno pravo pravo, določeno z zakoni
SSKJ
zagotovílo -a s (í) 
  1. 1. izjava, da je ali da bo povedano zagotovo res, uresničeno: zagotovilo, da je še vsega dovolj, jih je pomirilo; njegovim zagotovilom ne verjamem; pisno, ustno zagotovilo / dobiti zagotovilo, da bodo dela končana do roka
  2. 2. v povedni rabi kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: njegovo premoženje je zagotovilo, da bo denar vrnjen / znak svetovno znane tovarne je zagotovilo za kakovost izdelka / ustavna zagotovila z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine
SSKJ
zagotovíti -ím dov., zagotóvil (ī í) 
  1. 1. narediti, da kdo kaj zagotovo ima, dobi: zagotoviti komu denar, hrano; zagotoviti strokovnjake za gradnjo; zagotoviti si dovoljenje, vstopnico / zagotoviti komu izobrazbo, zaposlitev
    // narediti, da kdo kaj zagotovo lahko uresniči: zagotoviti komu prehod, vpliv; publ. z zmago so si zagotovili obstanek v ligi zaradi zmage bodo ostali v ligi
  2. 2. s svojim obstajanjem, učinkovanjem narediti, povzročiti, da kaj zagotovo obstaja, se uresniči: denar je zagotovil ustanovi nemoteno delovanje; gospodarska in politična moč zagotovi samostojnost
  3. 3. izjaviti, da je ali da bo povedano zagotovo res, uresničeno: zdravnik je zagotovil, da bolezen ni nevarna; zagotovil ji je, da se kmalu vrnejo / ekspr., kot podkrepitev slabo se bo končalo, to ti lahko zagotovim
    ●     star. zagotoviti se za stara leta preskrbeti si, kar je potrebno
    zagotovljèn -êna -o: zagotovljeni dohodki; z ustavo zagotovljene pravice

Slovar novejšega besedja

SNB
zavrnítveni -a -o prid. (ȋ)
ki izraža nasprotovanje čemu in povzroči, da se kaj ne sprejme, uveljavi: zavrnitvena odločba; zavrnitvene reakcije; V zavrnitvenem sklepu ustavno sodišče ugotavlja, da je o ustavnosti spornega člena enkrat že odločilo in da ta ni v neskladju z ustavo E (↑)zavrnítev
Število zadetkov: 29