Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sprotni
fêjmička samostalnik ženskega spola
    slengovsko ženska, ki zaradi pogostega pojavljanja na družabnih omrežjih, v medijih meni, da je slavna, znana 
Celotno geslo eSSKJ16
ferahtati -am (ferahtati, farahtati) nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati
1.1 kdo; kogatož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati
1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 30 delih
Celotno geslo eSSKJ
féta1 féte samostalnik ženskega spola [féta]
    mehki sir, ki zori v slanici, zlasti iz ovčjega, kozjega mleka, po izvoru iz Grčije; SINONIMI: feta sir
STALNE ZVEZE: feta sir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek ngr. féta iz it. fetta ‛rezina’
Farmacija
fílmska oblóga -e -e ž
Celotno geslo Sprotni
fokáča, focaccia samostalnik ženskega spola
    pici podoben nizek hrustljav kruh, pred peko potresen z dodatki, zlasti začimbami, koščki zelenjave 
Geologija
fótična cóna -e -e ž
Geologija
fótik -a m
Svetokriški
Francija ž zemljepisno lastno ime Francija: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Francia im. ed. s' Dionyſiam (III, 200) Fráncija, kraljestvo v Zahodni Evropi
Svetokriški
franciskanar -ja m frančiškan: Ioannes de Fano pishe od duejh Franciſcaneriu rod. dv. (III, 214) ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Dominicarny s' Thomasam De Aquino, Franciſcanary im. mn. s' Bonaventuram (III, 200) ← nem. Franziskaner ‛frančiškan’
Geografija
fumaróla -e ž
Celotno geslo ePravopis
gasilec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
gasilca samostalnik moškega spola
poklic
domišljijski lik
IZGOVOR: [gasíləc], rodilnik [gasílca]
BESEDOTVORJE: gasilčev
ZVEZE: gasilec Samo
Celotno geslo eSSKJ
gazéla1 gazéle samostalnik ženskega spola [gazéla]
    1. vitek, hiter kopitar z votlimi koničastimi rogovi, rjavkastim hrbtom in belim trebuhom, ki živi v Afriki in Aziji; primerjaj lat. Gazella
    2. ekspresivno vitka, visoka, privlačna ženska
    3. ekspresivno hitro rastoče, uspešno podjetje
STALNE ZVEZE: skokonoga gazela, thomsonova gazela, Thomsonova gazela
FRAZEOLOGIJA: teči kot gazela
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gazelle, frc. gazelle in špan. gacela iz arab. g̣azāla - več ...
Geografija
Gílbertova délta -e -e ž
Jezikovna
Glagolski način: »Vrata so se zaprla«

Kolikor jaz vem, naš jezik pozna dva glagolska načina, ki sta:

  • tvornik, kjer je osebek vršilec dejanja ali nosilec stanja, ter

  • trpnik, kjer osebek ni niti vršilec dejanja, niti nosilec stanja.

Zanima me sledeče: v povedi Vrata so se zaprla. vrata niso zaprla samih sebe, ker vrata nimajo lastne volje, vendar je tako ubesedenje kljub temu pravilno. Poved ni v tvorniku, saj vrata niso niti vršilec, niti se zapreti ni stanje; toda ni niti v trpniku, ker je v povedi "sebe" v tožilniški naslonski obliki (Vrata so sebe zaprla ... bistvo trpnika je pretvorba predmeta stavka v osebek, torej naj bi bila samostalniška beseda v imenovalniku ... "sebe" pa sploh nima imenovalniške oblike).

Kakšna je razlaga za ta pojav?

Jezikovna
Glagol »spremeniti« in izbira predloga

Zanima me, kako je z uporabo glagola spremeniti - ali sta pravilni obe spodaj navedeni rabi?

1. Omenjeni podatek je bil spremenjen iz X v Y.

2. Omenjeni podatek je bil spremenjen z X na Y.
Vorenc
glistnik (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, bromus, -i, gliſtnek, Scopoli [200: Bromus. Carniol. Trava, quae vox omne gramen indicat, proprie vero Glistneck; v seznamu Nom. Carn. Glistneck]
Celotno geslo eSSKJ
góbica góbice samostalnik ženskega spola [góbica]
    1. navadno ekspresivno goba, zlasti manjša
      1.1. navadno v množini taka goba kot hrana, jed
    2. kar po obliki spominja na manjšo gobo
      2.1. naprava za ogrevanje zunanjih, zlasti gostinskih prostorov, ki po obliki spominja na gobo
    3. manjši prožen, zelo vpojen pripomoček za brisanje, nanašanje
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na gobico, postrižen na gobico
ETIMOLOGIJA: ↑goba
Prekmurski
gòri prijéti ~ prímem dov. sprejeti: ki potrdjenyé zvrejdnim tálom ſcsé gori prijéti KMK 1780, 60; k-literi t more escse s goriprijéti KOJ 1833, 86; k literi t more escse s goriprijéti AIN 1876, 51; Oh! kak te gori primem BKM 1789, 20; kikoli gori prime edno tákse dejte KŠ 1771, 200; ſto me gori prime KM 1783, 145; Naj tvojega Sz. Iména zaman gori ne primemo KM 1783, 9; gda ſtero ſzveſztvo vrejdno gori primemo KMS 1780, B3; i váſz gori primejo, jejte KŠ 1771, 202; Ki ga gori tü primejo, Tam vecsno radoſzt vzemejo BKM 1789, 126; more biti váſz gori primejo, ino váſz ne ospotajo SIZ 1807, 41; Gori primi moie kricsanye, moi králl ABC 1725, A7b; Primi me gori tvojga, Goſzpodne lasztivnoga KŠ 1754, 246; primi gori milosztivno naſſo molitev KM 1783, 100; Radi ga gori primmo BKM 1789, 12; Nemocsnoga pa vu vöri gori primte KŠ 1771, 479; ſtere ſzi zanász gori prijao KM 1783, 58; Me vnougo plakanye kak ſzi gori prijo BKM 1789, 303; naj bi vogerszki národ vu krilo Szvéte Materé Cérkve gori prijao KOJ 1848, 12; Ali Bog ár me je gori prijao TA 1848, 40; da bi náz Boug kſzebi gori priau vu nebeſzko králeſztvo TF 1715, 30; Ár ga je Boug gori prijao KŠ 1771, 479; ino ſzmo te gori prijali BKM 1789, 86; geto ſzte gori prijali rejcs Bo'zo KŠ 1771, 615; ka ſzo gori prijali Apoſtolov rejcs KŠ 1771, 613; so nyega tüdi lüdno gorprijali BJ 1886, 24
Prekmurski
gòri vzéti ~ vzèmem dov.
1. vzeti, dvigniti: gori je vzéo edno dejte, i poſztavo je je pouleg ſzébe KŠ 1771, 200; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; tejlo gori vzem’mo SŠ 1796, 75
2. prevzeti: Szamo t litero gorivzemejo táksi nomeni, steri KOJ 1833, 23; v litero gorivzeme AIN 1876, 14; No, li vzemte je [peneze] gori, posteni sztarec KAJ 1870, 55; ki je na nyega kô'zo 'ze zádavo gorivzéo KAJ 1870, 94
3. sprejeti: Dú'zni ſzmo etak mi tákſe gori vzéti KŠ 1771, 740; i ne vzemete me gori KŠ 1771, 281; tvojega ſzina, ſteroga vu Vöri gori vzéti SM 1747, 53; návade, ſtere je nám nej ſzlobodno gori vzéti KŠ 1771, 393; drügo ſzveſztvo gori moremo vzéti KMK 1780, 58; szo na nyegovo ponüjanye nej zdájsnyega Kalendára steli gorivzéti KOJ 1848, 85; Od nikoga je nej opombe steo gorivzéti KOJ 1848, 45; Vſze rad gori vzemem KŠ 1754, 269; jaſz polo'zim düſo mojo, naj jo pá gori vzemem KŠ 1771, 300; moio molitev Goſzpon gori vzeme ABC 1725, A8a; náſz vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 175; dvá bodeta na nyivi: eden ſze gori vzeme, i te eden ſze tá nihá KŠ 1771, 82; Boug Proſnye gori vzeme BKM 1789, 371; ali ſze v-Nebeſzko Králeſztvo gori vzeme KMK 1780, 99; [Dete] I rado gorivzeme vsze KAJ 1870, 53; naj tou dobro, naj jé gori vzememo KŠ 1754, 213; vzemimo gori opominanye TF 1715, 8; vzemite gori vſze Bosje rosjé SM 1747, 27; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; vüha nej ſzliſila, Niti pamet gori vzéla KŠ 1754, 274; ſzo nej gori vzéli oſzlobodjenyé KŠ 1771, 693; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; molitev mojo je Goszpod gori vzéo TA 1848, 5; szo mohamedánszko vöro gorivzéli AI 1875, kaz. br. 3; cslovek ni ponüjano gori vzéti nemore KŠ 1754, 124; Deteta, dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
4. upoštevati: ta dobra dela nikdár vracsun gori ne vzeme KŠ 1754, 82; I ſteri mené gori ne vzeme KŠ 1771, 34; vzemimo göri opominanye TF 1715, 8
5. imenovati: Bo'ze imé zamán gori vzéti KŠ 1754, 16
gòri vzéti se ~ vzèmem se
1. zavzeti se za koga: Etak ſze i Boug kre nyih gori vzeme KŠ 1754, 221
2. popraviti se, dobiti telesno moč: Deteta, vſze tecsáſz dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
gòri vzévši ~ -a ~ -e ko je sprejel: Záto, králeſztvo negibajoucse gori vzévſi, mejmo miloſcso KŠ 1771, 696
gòrivzéti -a -o
1. vzet: je on zanaſſo volo gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; i pá je gori vzéta ta poſzouda vu nébo KŠ 1771, 372; gori je vzéti vu nébo KŠ 1771, 156; Bog gori je vzét vu Diko SM 1747, 12; gorie vzét bil vu Nebéſza SM 1747, 14; Jezus kteri je od váſz gori vNébo vzét SM 1747, 15; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112
2. dvignjen: ſzpadno je od trétyega réda doli i mrtev je gori vzéti KŠ 1771, 404
3. prevzet: z-odánoga tatinszkoga blága gori vzéti pejnez KM 1790, 72; Eto prinasz tüdi gorivzéto nôvo mero AI 1875, kaz. br. 6
4. sprejet: gori ſzo vzéti od gmajne i Apoſtolov KŠ 1771, 388; Taksi návuki szo hitro bili gorivzéti KOJ (1914), 113; Eto je zhválov i zveszéljom gori vzéto AI 1875, br. 2, 8; Vu ete racsun szo visisnye solé nê gorivzéte AI 1875, br. 2, 2; to sze z-gorivzétom novom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2
Prekmurski
Gòspodnov -a -o prid. Kristusov, Božji: návuk Goſzpodnov nyim predkládali TF 1715, 7; odebrána poſzouda Goſzpodnova TF 1715, 6; Molitev Goſzpodnova ABC 1725, A4b; Düh Goſzpodnov pri meni jeſzte SM 1747, 10; Molitev Goſzpodnova SM 1747, 43; Zové ſze Goſzpodnov ſzto KŠ 1754, 200; Molitev Goſzpodnova KŠ 1754, 6; ſtera te Düh Goſzpodnov po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; Molitev Goſzpodnova KM 1790, 109; od Vecsérje Goſzpodnove TF 1715, 43; zpehára Goſzpodnovoga pié SM 1747, 24; naj ſze ne vidi od Goſzpodnovoga oká hüdo KŠ 1754, 40; krvi Goſzpodnove KŠ 1754, 208; Tenya velikoszti goszpodnove KAJ 1848, 8; molitev Goſzpodnovo nevei TF 1715, 48; je ſzedo na ſztolecz Goſzpodnov SM 1747, 28; ſzmert Goſzpodnovo nazveiſzcsávaite SM 1747, 23; bode vido Kriſztuſa Goſzpodnovoga KŠ 1771, 170; naprávlajte pout Goſzpodnovo KŠ 1771, 9; zapovidáva znati Goſzpodnovo Molitev KMK 1780, 6; v Goszpodnovoi hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; mi vGoſzpodnovi vecsérgyi, greihov odpüſchenyé zadobimo TF 1715, 44; ako ſze vu Rédi Goſzpodnovom dersi SM 1747, 20; po reicſi Goſzpodnovovi naprávlena SM 1747, 3; vu právdi Goſzpodnovoi SM 1747, 25; ſteri v-Goſzpodnovoj právdi má veſzeljé KŠ 1754, 5; ki je priſao vu Iméni Goſzpodnovom KŠ 1771, 68; hodécsevu bojaznoſzti Goſzpodnovoj KŠ 1771, 370; vu Goſzpodnovom vinogradi BKM 1789, 3; koteri zGoſzpodnovov ſzvétov vecſérjov ſchéjo ſiveti TF 1715, 37; Zricsjouv Goſzpodnovov ſzo nebéſza naprávlena KŠ 1754, 93; Goſzpodnovijeſzmo KŠ 1771, 479; Vſzeh poti Goſzpodnove ſzo SM 1747, 93; ſze ſzkrbi za Goſzpodnova KŠ 1771, 503
Število zadetkov: 393